Lani 3961 novih sončnih elektrarn

Konec leta 2020 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih 11.990 sončnih elektrarn ali 3961 več kot leto prej. Številke se zdijo visoke, a dr. Kristijan Brecl iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko ljubljanske Fakultete za elektrotehniko opozarja, da je Slovenija tako pri skupni moči vseh sončnih elektrarn kakor pri moči per capita v zadnji tretjini med državami EU. »V Sloveniji nismo postavljali velikih fotovoltaičnih polj kot na primer Nemci in Španci,« pravi dr. Kristijan Brecl in dodaja: »V Sloveniji je delež majhnih elektrarn za samooskrbo prevladujoč.« Dr. Brecl je eden ključnih pripravljavcev portala in letnih poročil o stanju fotovoltaičnega trga pri nas. V poročilih so zajeti podatki Javne agencije RS za energijo, Statističnega urada ter družb Borzen in SODO, ki izvajata gospodarski javni službi operaterja trga z elektriko oziroma službo distribucijskega operaterja električne energije.

In kaj kažejo podatki za leto 2020? Od skupno 3961 sončnih elektrarn, ki so bile lani postavljene na novo, je bilo kar 3947 malih elektrarn za samooskrbo. Lanski prirast malih sončnih elektrarn je bil po številu za skoraj 60 odstotkov večji kot leto prej (2019: + 2482), po moči pa kar za skoraj 80 odstotkov večji (2019: + 30,68 megavatov (MW), 2020: + 55 megavatov). Poleg omenjenih malih sončnih elektrarn je bilo lani postavljenih in na električno omrežje priklopljenih še 14 sončnih elektrarn s skupno močjo 3,2 MW, ki so uspele na razpisu Agencije za energijo RS in so vključene v sistem odkupnih cen.

Konec leta 2020 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih 11.990 sončnih elektrarn z močjo 371,5 megavatov, ki so k proizvedeni elektriki v državi lani prispevale 1,8 odstotka oziroma 2,2 odstotka, če ne upoštevamo elektrike, proizvedene v Jedrski elektrarni Krško za izvoz na Hrvaško (polovica proizvodnje).

Razlog, da v Sloveniji nismo postavljali velikih fotovoltaičnih polj, je tudi v zastavljeni shemi odkupa, razlaga dr. Brecl: »Razlog za to je bila tudi shema odkupnih cen, ki je določala največjo moč 1 megavata. Uradno največja sončna elektrarna v Sloveniji ima tako moč 1 megavata. Realno pa imamo na eni lokaciji elektrarno 6 megavatov, ki je razbita na šest manjših elektrarn z močjo 1 megavata.« V lanskem letu je bil uspešno zaključen en razpis za projekte proizvodnih elektrarn na obnovljive vire energije (OVE) za vstop v podporno shemo, na katerem je bilo med 37 izbranimi projekti 25 sončnih elektrarn. Povprečna ponujena prodajna cena električne energije iz sončnih elektrarn je znašala 72,59 evra za megavatno uro in je bila štiri odstotke nižja kot v letu 2019.

Priporočena površina strehe, namenjene elektrarni, je od 21 m² za gospodinjstva z najnižjo letno porabo električne energije.

A ob »živahni rasti« malih sončnih elektrarn za samooskrbo rastejo tudi velike. Državni Holding slovenskih elektrarn (HSE) je prejšnji mesec napovedal gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji, in sicer v Prapretnem pri Hrastniku, na rekultiviranem in zaprtem delu odlagališča nenevarnih odpadkov. »Prapretno je prva sončna elektrarna v Sloveniji, ki ima več kot en megavat moči in je dobila gradbeno dovoljenje,« so sporočili iz HSE, temeljni kamen bodo položili julija. In kaj taka elektrarna, ki bo imela 6902 modulov, sploh pomeni z vidika proizvodnje in potreb? »Omenjena elektrarna bo na leto proizvedla od 3,3 do 3,6 gigavatne ure električne energije, kar predstavlja porabo nekaj več kot tisoč gospodinjstev,« razlaga dr. Brecl. Na vprašanje o primernosti gradnje na degradiranem območju pa odgovarja, da so »degradirana področja primerna za sončne elektrarne, saj teh zemljišč ne moremo uporabljati za kmetijsko dejavnost in tudi niso zazidljiva«. Tudi druga energetska skupina Gen-I v novem 1,06 milijarde visokem investicijskem načrtu »v zeleno in digitalno preobrazbo« do leta 2030 napoveduje za 1 gigavat novih sončnih elektrarn vseh velikosti. Gen-I ima sicer tudi po podatkih poročila o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji Fakultete za elektrotehniko največji tržni delež na področju inštalacije in vzdrževanja sončnih elektrarn. »Ob koncu lanskega leta je bilo že več kot 2100 individualnih hiš opremljenih z našimi sončnimi elektrarnami; samo v lanskem letu smo jih kljub splošnim omejitvam zaradi zdravstvene krize uspeli predati v uporabo skoraj 850,« podatke za leto 2020 navajajo v Gen-I. Poudarjajo, da se investicija v lastno sončno elektrarno finančno izplača, saj so po izvedeni investiciji stroški za elektriko nižji za do 75 odstotkov. »Sončne elektrarne za samooskrbo bodo v prihodnosti v kombinaciji s hranilniki energije, digitalnimi rešitvami in avtomatiziranimi domačimi napravami pomembne tudi za zagotavljanje fleksibilnosti elektroenergetskega sistema, ob finančno vse bolj dostopnih sestavnih delih pa ne bo zanemarljiv niti njihov prispevek v boju proti energetski revščini. Že danes lahko na primer tipična štiričlanska družina s povprečno letno porabo 3600 kWh električne energije prihrani več sto evrov na leto, če na streho svoje stavbe namesti primerno sončno elektrarno,« navajajo v Gen-I.

V zadnjih dveh mesecih se je sicer zapletlo s priklopi sončnih elektrarn na omrežje zaradi uveljavitve dodatnih zahtev po certificiranju opreme sistemskega operaterja SODO. Zadnji teden naj bi priklopi po zagotovilih Gen-I zopet tekli, čas za prilagoditve opreme oziroma pridobitev ustreznih certifikatov pa je podaljšan do konca leta. Ali se bo na tej točki dodatno zapletlo, še ni jasno.

Čas vračanja investicije v sončno elektrarno v povprečju znaša okrog 12 let, 10 let pa s pridobitvijo subvencije Eko sklada.

Poročilo Fakultete za elektrotehniko kot vodilni podjetji na področju fotovoltaične industrije navaja še Bisol in ETI Elektroelement. Podaja tudi oceno, da v raziskovalnem sektorju na področju fotovoltaike deluje večja raziskovalna ekipa na Univerzi v Ljubljani (20 zaposlenih) in nekaj manjših skupin oziroma posameznih raziskovalcev na različnih fakultetah univerz v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici.

Poročilo navaja tudi zanimiv podatek Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko, in sicer da je sončno obsevanje na vodoravno površino v lanskem letu znašalo 1329 kWh/m², kar je največ v zadnjih osmih letih.

Finančna podpora

V letu 2020 je bilo skupno izplačanih 124,7 milijona evrov za podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. Od tega so sončne elektrarne dobile 51,5 odstotka oziroma 64,3 milijona evrov.