V Sloveniji največ sovražnega govora zoper LGBTI+ osebe

Analiza tožilske prakse pregona sovražnega govora v obdobju med letoma 2008 in 2018 je zajela 145 zaključnih tožilskih spisov

Pri varuhu človekovih pravic so danes prek spleta predstavili izsledke analize tožilske prakse pregona sovražnega govora v obdobju 2008-2018, ki je zajela 145 zaključnih tožilskih spisov. Med drugim je analiza pokazala, da bi veljalo razmisliti o morebitnih zakonodajnih spremembah z namenom ustreznejše ureditve področja kriminalitete iz sovraštva.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je uvodoma dejal, da analiza temelji na 145 arhiviranih državnotožilskih spisih o kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika med letoma 2008 in 2018, z njo pa želijo prispevati k razumevanju tožilske prakse pregona sovražnega govora v Sloveniji.

Analizo je izvedel center za človekove pravice, ki deluje pri varuhu. Svetovalca centra Jerneja Turin in Miha Nabergoj sta pojasnila, da analiza prinaša 15 ključnih ugotovitev. Tako se je izkazalo, da se je v obravnavanem obdobju pri kazenskopravnem pregonu sovražnega govora skoraj 25 odstotkov zadev končalo z neko sankcijo za storilca.

Glede načina izvršitve kaznivega dejanja je šlo v 53 odstotkih zadev, v katerih je tožilstvo zadevo končalo bodisi z obtožnim predlogom bodisi na podlagi instituta odloženega pregona, za zapise s strani uporabnikov spleta - na prvem mestu prek omrežja Facebook, prek različnih spletnih forumov in prek komentarjev pod spletnimi članki.

Z vidika profila vseh osumljencev je po besedah Turin in Nabergoja šlo med skupno 243 osumljenci večinoma za posameznike, ki niso bili javne osebe, v približno 30 primerih pa so kot osumljenci nastopale osebe, ki so bile vsaj do določene mere izpostavljene javnosti: politiki, novinarji in javni intelektualci.

Pri tem se je z vidika osebnih okoliščin največ obravnavanih zadev nanašalo na dejanja zoper osebe z LGBTI+ osebnimi okoliščinami (23 zadev), Rome (15 zadev), druge narode nekdanje Jugoslavije (12 zadev), različna politična prepričanja - komunisti, desničarji itd. (osem zadev), muslimane (sedem zadev), begunce in migrante (šest zadev, od tega dve v povezavi z islamsko vero) in temnopolte (šest zadev).

Glede izrečenih kazenskih sankcij je analiza pokazala, da so bile z obsodilnimi sodbami izrečene pogojne obsodbe na zaporno kazen v trajanju od enega do šest mesecev, pri čemer v nobeni zadevi ni bila izrečena odškodnina oškodovancu. V primerih odloženega pregona pa so bile storilcem določene različne naloge: kot je npr. plačilo prispevka v korist javne ustanove ali nevladne organizacije v javnem interesu.

Primerjava izidov tožilskih postopkov po letih je pripeljala do ugotovitve, da je od leta 2013 naprej prišlo do občutnega znižanja deleža zadev, v katerih je tožilstvo vložilo obtožni akt ali zadevo končalo z naložitvijo naloge storilcu prek instituta odloženega pregona. V obdobju 2008-2012 je bilo takih 40 odstotkov, v obdobju 2013-2018 pa le še 13 odstotkov. V preostalih zadevah je tožilstvo ovadbo zavrglo.

Znižanje deleža omenjenih zadev bi načeloma lahko bilo posledica treh dejavnikov oz. kombinacije le-teh: spremenjeno besedilo 297. člena kazenskega zakonika iz leta 2012 oz. njegova restriktivnejša razlaga; nižje število obravnavanih primerov sovražnega govora na spletu s strani državnih tožilstev; ter ravnanje policije v zvezi z naznanitvami kaznivega dejanja po 297. členu in drugih relevantnih členih.

Proučene zadeve so tudi pokazale, da so tožilski akti in tudi sodne odločbe pogosto neobrazloženi ali obrazloženi le na kratko, kar omejuje možnost vsebinskega preizkusa odločitve, sta opozorila Turin in Nabergoj.

Pri varuhu tako ugotavljajo, da bi bile najverjetneje potrebne zakonodajne spremembe, če bi se želelo možnost subsidiarnega pregona v primeru kaznivega dejanja po 297. členu zagotoviti ne samo konkretnim oškodovancem, zoper katere je bilo kaznivo dejanje neposredno usmerjeno, ampak tudi širšemu krogu oškodovanih oseb. Veljalo bi razmisliti tudi o morebitnih zakonodajnih spremembah z namenom ustreznejše ureditve področja kriminalitete iz sovraštva.

Predstavitev izsledkov analize je pospremila razprava, v kateri je Svetina opozoril, da se je v Sloveniji v zadnjih letih sovražni govor močno razširil. Po njegovih besedah kot družba ne smemo pristati na javni diskurz, ki stavi na sovraštvo, nasilje in nestrpnost. Zavzel se je za ničelno toleranco do sovražnega govora in za takojšen javni odziv nanj.

Po mnenju nekdanjega vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca bi se morali v razmišljanjih o tej problematiki zavedati, da sovražni govor jemlje dostojanstvo tako tistemu, ki ga izraža, kot tistemu, ki mu je namenjen. Breda Gačnik z Generalne policijske uprave se je pri tem zavzela za okrepitev sodelovanja med državnimi organi, nevladnim sektorjem in mediji pri ugotavljanju in pregonu sovražnega govora.

Koordinatorica projekta Spletno oko Urša Valentič pa je opozorila, da število prijav sovražnega govora ne odraža njegove dejanske prisotnosti v javnem diskurzu, ki je zaskrbljujoča in se še povečuje.