80 let od napada nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo

Napad je potekal pod kodnim imenom Operacija Barbarossa in velja za največjo kopensko vojaško operacijo v zgodovini človeštva

Vojaške enote nacistične Nemčije so 22. junija 1941 vdrle na ozemlje takratne Sovjetske zveze. Ta je leta 1939 z Nemčijo sicer podpisala tajni sporazum o nenapadanju, vendar je nemški nacistični voditelj Adolf Hitler kasneje prekinil zavezništvo s takratnim sovjetskim voditeljem Josipom Stalinom in napadel Sovjetsko zvezo.

Napad je potekal pod kodnim imenom Operacija Barbarossa in velja za največjo kopensko vojaško operacijo v zgodovini človeštva.

Nemške enote so pred osmimi desetletji brez vojne napovedi hitro zasedle zahod tedanje Sovjetske zveze, pri čemer so uničile belorusko prestolnico Minsk in zasedle ukrajinski Kijev. Rdeča armada je ob pomoči mraza in zime uspela zaustaviti nemške enote šele pozimi leta 1941 pred Moskvo, končno zmago pa dosegla leta 1943 pri Stalingradu, kar je imelo velike posledice na razmerje moči v drugi svetovni vojni.

V Rusiji spomini na drugo svetovno vojno, v kateri je življenje izgubilo 27 milijonov ljudi, največ med vsemi državami, ostajajo zelo živi.

Želel je izbrisati judovski boljševizem, utelešen v tedanji Sovjetski zvezi, je ob letošnji obletnici za nemško tiskovno agencijo dpa ocenil Matthias Uhl z Nemškega zgodovinskega inštituta (DHI) v Moskvi. Če je bila sovjetska Rdeča armada po njegovih besedah sprva presenečena nad nočnim napadom na današnji poljsko-beloruski meji, se je le nekaj mesecev kasneje, decembra 1941, v bitki pri Moskvi zgodil prvi večji poraz nemške vojske.

"Pomen bitke pri Moskvi je bil dolgo podcenjen. V bistvu je že takrat postalo jasno, da je nemški wehrmacht na poti poraza in ne more zmagati v vojni proti ogromnemu sovjetskemu imperiju," je še dejal Uhl. Dodal je, da je Hitler kljub vsemu vztrajal pri nadaljevanju spopadov, tudi po zadnjem preobratu v vojni, bitki pri Stalingradu (danes Volgograd) leta 1943. Najkasneje takrat je bilo sicer jasno, da bodo Nemci izgubili.

V Rusiji spomini na drugo svetovno vojno, v kateri je življenje izgubilo 27 milijonov ljudi, največ med vsemi državami, ostajajo zelo živi. Podobe z motivi vojaške zmage namreč še vedno krasijo številne zidove zgradb in mostove po Rusiji.

"Nemčija je globoko hvaležna, da so nam številni ponudili roko sprave. Da so bili na to pripravljeni, meji na čudež, po vsem, kar so jim storili Nemci."

Angela Merkel,
nemška kanclerka

Medtem ko končni ruski zmagi nad sovražnikom leta 1945 v današnji Rusiji namenjajo veliko pozornosti, uradne spominske slovesnosti ob dogodkih, ki so vodili v začetek vojne, potekajo bolj v tišini. Kremelj je sicer za letos napovedal, da bo ruski predsednik Vladimir Putin ob obletnici v enem od nemških časnikov objavil svoj prispevek, drugih podrobnosti pa niso razkrili.

Nemška kanclerka Angela Merkel je 80. obletnico napada označila za "razlog za sramoto". Nemčija je "globoko hvaležna, da so nam številni ponudili roko sprave. Da so bili na to pripravljeni, meji na čudež, po vsem, kar so jim storili Nemci," je še dejala.

Na današnji dan se je zgodil sicer še en pomemben dogodek v drugi svetovni vojni. Francija je morala 22. junija 1940, osem dni po nemški zasedbi Pariza, podpisati mirovni sporazum z Nemčijo.

9To4VEOWyvY

1CUDQgGKotI