IK, STA

 |  Svet

13 držav EU zaradi diskriminacije LGBT+ skupnosti na Madžarskem Evropo pozvalo k ukrepanju

Slovenije med podpisnicami pričakovano ni, saj sta slovenski in madžarski premier velika zaveznika

»Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si.« - velika politična prijatelja Viktor Orbán in Janez Janša

»Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si.« Velika politična prijatelja in zaveznika: Viktor Orbán in Janez Janša.
© Sašo Bizjak, Večer

Trinajst držav članic EU je v skupni izjavi izrazilo "globoko zaskrbljenost" zaradi novega zakona na Madžarskem, ki po njihovem prepričanju diskriminira pripadnike skupnosti LGBTIQ in krši pravico do svobode izražanja pod pretvezo zaščite otrok. Podpisnice, med katerimi ni Slovenije (pričakovano, saj sta slovenski in madžarski premier velika zaveznika), so Evropsko komisijo pozvale k ukrepanju.

Države članice v izjavi novo zakonodajo, ki jo je minuli torek potrdil madžarski parlament, obsojajo kot očitno obliko diskriminacije in stigmatizacije oseb LGBTIQ na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in izražanja. Zakonodaja tudi očitno krši svobodo izražanja, zapisano v listini EU o temeljnih pravicah, so zapisali v izjavi.

Pod izjavo so se ob Belgiji, ki je bila pobudnica, podpisale še Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Španija in Švedska.

V izjavi, ki so jo podprli na današnjem zasedanju ministrov EU za evropske zadeve v Luxembourgu, so Evropsko komisijo pozvali, naj uporabi vsa orodja, ki jih ima na voljo, vključno s predložitvijo zadeve Sodišču EU, da se zagotovi skladnost z evropsko zakonodajo.

Slovenija, ki jo je na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve zastopal državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, se izjavi ni pridružila.

"Slovenija s 1. julijem prevzema predsedovanje Svetu EU. Zavedamo se razlik med ureditvami in stališči držav članic na različnih področjih. Vstopamo v položaj nevtralnega pogajalca, katerega cilj je iskati uravnoteženost med različnimi pogledi članic EU in dosegati zbliževanje pogledov na obravnavanih skupnih temah. V tem kontekstu bo Slovenija sprejemala tudi odločitve o morebitnih pridružitvah različnim izjavam posameznih držav članic oziroma skupin članic EU," je glede stališča Slovenije pojasnil Dovžan, so sporočili s stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju.

Belgijski premier Alexander De Croo je zaradi zakona prejšnji teden pozval k finančnim sankcijam EU proti Madžarski.

Madžarski parlament je minuli torek potrdil zakon, ki prepoveduje informiranje o homoseksualnosti v izobraževalnem procesu. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je sicer ob prihodu na današnje zasedanje zavrnil obsodbe na račun zakona. 

Belgijski premier Alexander De Croo je zaradi zakona prejšnji teden pozval k finančnim sankcijam EU proti Madžarski.

Razprava o madžarskem zakonu je "vzela precej časa", je na novinarski konferenci povedala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Kot je dejala, komisija pregleduje zakon in analizira, ali in kako ta morda krši evropsko zakonodajo, saj se nanaša med drugim na izobraževanje, svobodo izražanja in vprašanje diskriminacije. "To terja nekaj časa. Dajte nam čas in prišli bomo z rešitvijo, ali obstaja zakonska podlaga za sprožitev postopka (ugotavljanja kršitev zakonodaje EU; op.p.)," je dejala na novinarsko vprašanje.

Madžarska je bila sicer danes skupaj s Poljsko tudi predmet zaslišanja po postopku 7. člena pogodbe o EU o pravni državi in vrednotah EU. Razprava je bila priložnost za to, da so članice zastavile vprašanja in se seznanile s stališči obeh držav.

Zadnje zaslišanje s Poljsko je potekalo decembra 2018, z Madžarsko pa leto kasneje. Od takrat se je zgodilo mnogo stvari, večina od njih pa še naprej vzbuja zaskrbljenost, je opozorila Jourova.

V zvezi s Poljsko je izpostavila predvsem naraščajoči vpliv izvršne na sodno vejo oblasti, namesto pripravljenosti na dialog pa smo priča nadaljnjim korakom v smeri konfrontacije.

Glede razmer na Madžarskem pa je ocenila, da gre za širok spekter vprašanj in na strani madžarskih oblasti ne vidimo pomembnih prizadevanj, da bi našli skupno točko z evropskimi vrednotami.

Ob koncu je še izpostavila pomembnost današnje razprave o vladavini prava v Svetu in se pri tem zahvalila portugalskemu predsedstvu za to, kot tudi za izjemno delo in dobro predsedovanje nasploh. Ob tem je dodala, da se že veseli naslednje priložnosti za razpravo na to temo kmalu pod slovenskim predsedstvom EU.

DVSYy3K0FG8

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.