Vizjakov vodni center

Monika Weiss je preučila načrtovanje mega vodnega centra v Brežicah. Takega poročanja sem zelo vesela. Tolaži me v razmišljanju, da med nami vendarle so ljudje, ki razumejo neizprosne zahteve narave. In si jih tudi prizadevajo spoštovati, saj samo s tem, s spoštljivim prilagajanjem naravi, ne pa z izkoriščanjem, sploh lahko preživimo.

Prava pot do takega sveta pelje skozi zavračanje vseh ogrožujočih početij, ki jih v svoji zlorabljajoči pameti ustvarjajo nekateri naši politiki. Vsebina članka o Brežicah me je napeljala na razmišljanje o nečem podobnem. Na to, kako se je zgodilo izmaličenje Lipice na Krasu. Vrhunsko in butično destinacijo kulture, zgodovine in narave so megalomanski fantki, ki se pri nas igrajo politike, degradirali v destinacijo masovnega turizma za namakanje utrujenih teles zlorabljenega in otopelega srednjega sloja. V ponesrečeno kopijo Term Olimia. Tako se zgodi, kadar se nad kulturo spravi arogantna moč nekulturnih ljudi. Tako je, kadar želi nad naravo brezsramno kraljevati kapital, ki nam hoče v 37. členu Zakona o vodah zakamuflirano ugrabiti vir življenja - varno pitno vodo. Nam in našim zanamcem.

Izkoristiti lokalno občinsko politiko v zgrešene namene se da kot bi mignil. V nadzorni svet Holdinga Lipica Občina Sežana ni želela imenovati človeka z licenco za vodenje nadzornih svetov, čeprav bi ga lahko. Morda pa dobrega nadzora nad dogajanji v Lipici nista želela ne minister ne župan. Seveda, brez dobrega nadzora se lažje dela. Predvsem lažje za svoj žep.

Lokalna občinska politika je požegnala tudi izgradnjo mega logističnega centra v neposredni bližini Nature 2000. Na površini 300.000 m2 nekdanje kraške gmajne se zdaj že razteza zmleto kamenje, ki bo pripravljeno na sprejemanje od 1.000 do 1.500 kamionov dnevno. Kljub evropski zavezi za preusmerjanje tovora s cest na železnice.

Sicer pa kraški vodonosni sloj ni ogrožen le od povečane količine nafte in kemikalij, ampak že od fekalij, ki se stekajo v podzemlje. Ko so jamarji pred nekaj leti odkrili nov jamski rov, so v njem našli kanalizacijske odplake. Na to so opozorili odgovorne, a zgodilo se ni nič. Zato so dali v register jam zapisati ime novega odkritja kar “Divaška sramota”.

Tudi zaradi vsega tega me vedno bolj skrbi, da bi se takšna izkrivljena in zahrbtna moč vmešala še v kulturo obeh Goric, saj sem navdušena nad tem, da ustvarjata evropsko prestolnico kulture. A se resno sprašujem, ali se v današnjih časih sploh zmore uresničiti nevmešavanje politike v kulturo? Se zmore zgoditi modrost preseganja ega?

Ja, res je, uganili ste! Navadni ljudje imamo končno “dost”. Take politike in takih politikov. Zato hočemo pred njimi in njihovimi zgrešenimi početji zaščititi nas in naravo. Da bomo drug z drugim sploh lahko preživeli.