Javno pismo

 |  Mladina 25  |  Pisma bralcev

Slovenska demokracija je ogrožena. Ne glejte proč!

Spoštovana gospa Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, spoštovani gospod David-Maria Sassoli, predsednik Evropskega parlamenta, spoštovani gospod Charles Michel, predsednik Evropskega sveta!

Ali bo Evropska unija pristopila k reševanju vedno bolj ogrožene demokracije v svoji članici, republiki Sloveniji? Smo skupina zaskrbljenih slovenskih državljanov, pretežno delujočih v univerzitetnih in akademskih ustanovah. Na vas se obračamo kot na trenutno najbolj izpostavljene in odgovorne politike Evropske unije, da vas opozorimo na skrajno resno stanje v naši državi. Prepričani smo, da bodo ogroženi demokracija, človekove pravice in vladavina prava v Sloveniji že prav kmalu postala tudi vaša težava in številni odzivi evropskih politikov kažejo na to, da se tega pred začetkom predsedovanja Slovenije na čelu Sveta EU tudi močno zavedajo. Verjamemo, da tovrstne strahove delite tudi vi!

Na kaj opiramo svoje opozorilo? Upravičenih razlogov je neskončno število: nekoč spoštovana Slovenija se je pod vlado Janeza Janše čez noč znašla v vrtincu nevarne erozije pravne države, napadi na svobodne medije in novinarje se vrstijo na dnevni ravni, neodvisne javne ustanove so pod nenehnim pritiskom, podobno velja za policijo, sodstvo, še zlasti ustavno sodišče in tožilstvo, pa tudi številne nadzorne ustanove. Nedavno so skupno izjavo zaradi pritiskov nase sprejeli predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, varuh človekovih pravic, predsednik Računskega sodišča in informacijska pooblaščenka.

Najbrž sta vam znana tudi v Evropi dovolj medijsko in politično odmevna primera, ko je slovenska vlada zaustavila imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v Evropsko javno tožilstvo, kar šteje za grob poseg v tožilsko avtonomijo, pa tudi nezakonita odpoved financiranja Slovenske tiskovne agencije. Le zato, ker si jo želi vlada politično podrediti, sploh ne kot edini medij v državi. Obenem zadnja leta skrbno gradi lasten medijski propagandni aparat s pomočjo madžarskih oligarhov, ki so blizu Viktorju Orbánu.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je nedavno v svojem poročilu celo zapisala, da je slovenska vlada izkoristila epidemijo covida-19 za onemogočitev svobode izražanja politične opozicije in drugače mislečih. Trenutno si prizadeva prepovedati delovanje ene od opozicijskih strank, medtem pa sama koketira s skrajnimi desničarskimi in identitarnimi skupinami, kakršne drugje po Evropi prepovedujejo! Slovenske oblasti je omenjena komisarka pozvala, da zaustavijo omejevanje svobode govora in poudarila, da jo nevarno načenja sovražni javni diskurz ter zastraševanje, ki je usmerjeno v aktiviste civilne družbe in tiste, ki izražajo kritična mnenja.

Avtoritarnost oblasti Janeza Janše nas ni presenetila. Lanskega februarja smo, še pred začetkom njenega mandata, številni podpisniki pisma, ki ga ravnokar prebirate, opozorili na njene tovrstne nevarne tendence. Žal so se naše bojazni, čisto do zadnje, popolnoma uresničile: gre za tretji Janšev mandat in vedeli smo, kaj lahko pričakujemo. Tedaj podpisanim 150 posameznikom iz slovenskega univerzitetnega in akademskega sveta se je kasneje priključilo več kot 4500 državljanov. Podobno mnenje je kasneje delilo še 150 uglednih akademskih imen iz celega sveta, pretežno iz zgodovinske stroke, ki so v svojem apelu slovenskega premierja opozorili, naj preneha s prevzemanjem nadzora nad ključnimi kulturnimi in akademskimi ustanovami. Predvsem pa jih je k pisanju spodbudil iskren strah zaradi ogrožanja akademske svobode, kar je, kot so zapisali, ena od temeljnih vrednot Evropske unije in demokracije. K temu dodajmo, da so danes na podoben način pod udarom številni kulturniki in intelektualci, nekateri so deležni pregona tudi na sodiščih!

Na ulicah slovenskih mest, sploh v Ljubljani, že več kot eno leto vsak teden potekajo protivladni protesti, kjer ljudje zahtevajo zgolj eno – predčasne volitve! Na enem zadnjih se je protestnikov zbralo več kot 30.000, kar je, če bi to primerjali z velikostjo prebivalstva v drugih državah, približno toliko, kot če bi se jih v Nemčiji zbral en milijon. O zaskrbljujočem dogajanju v Sloveniji in nepričakovanem sesuvanju demokracije sredi Evrope nenehno poročajo vsi mednarodni mediji, kar ste nedvomno zasledili tudi sami, pri čemer tuji komentatorji konsenzualno ugotavljajo, da naša država drvi v katastrofo, predsednik Janša pa pri tem neutrudno sledi zgledu madžarskega predsednika vlade.

Spoštovana predsednica Evropske komisije, spoštovani predsednik Evropskega parlamenta in spoštovani predsednik Evropskega sveta! Želimo si jasneje slišati vaš glas, vaše mnenje! Podobno kot vas nenehno skrbi usoda Poljske in Madžarske, njune zlorabe človekovih pravic in omejevanje vladavine prava, pa tudi ideološka hegemonija ti. višegrajske skupine, lahko prevelika toleranca do dogajanja v Sloveniji pripelje do neželenih posledic za nas vse. Prepričani smo, da bo s preveč permisivnim ravnanjem Evropska unija spodkopala lastne vrednote in demokratične principe.

Strah nas je za našo skupno evropsko prihodnost pod predsedovanjem Slovenije, kajti ni dvoma, da si naša država časti, ki ji je pripadla zaradi članstva, pod trenutnim vodstvom ne zasluži. Na simbolični ravni bo s predsedovanjem prizadeta in omadeževana zavezanost temeljnim demokratičnim vrednotam, med katere gotovo ne sodijo avtokratski procesi podrejanja družbenih sistemov, pritiski in izključevanje, nacionalistični populizem in orbanizacija, retorika sovraštva in nestrpnosti, ksenofobije, homofobije in propagandnih laži. Predsednik Janša verjame, da je poglavitna nevarnost za Evropsko unijo kulturni marksizem! Ali z njim res delite to mnenje? Gre za antisemitsko teorijo zarote, ki jo po svetu gojijo krogi skrajne desnice! Po našem globokem prepričanju se Evropa, ki jo predstavljate, ne more pretvarjati, da je v njej prostor za naštete prakse in ideje! Še več, kmalu se bo tako pomemben organ, kot je Svet EU, vrtel okoli njihovih nosilcev, in to ne zgolj zaradi rotacijskega pravila predsedovanja!

Podpisani zelo dobro vemo, da se moramo za ohranitev demokracije v lastni državi boriti predvsem sami - in to tudi počnemo. Kot svojo dolžnost in odgovornost pa čutimo opozoriti vas, da mora to postati naš skupen boj! Kajti vrednote, kot so demokratična načela, svoboda, sploh medijev, enakost, spoštovanje človekovega dostojanstva in pravna država, so naši skupni evropski temelji, od katerih je odvisen naš obstanek. Zato vas prosimo, v resnici kar rotimo, da jih pomagate zavarovati!

S spoštovanjem!

Prvi podpisniki po abecednem redu: Jernej Amon Prodnik, Milica Antić Gaber, Zdenka Badovinac, Janja Batič, Marcela Batistič Zorec, Milena Mileva Blažić, Bojan Borstner, Janez Bregant, Sanja Cukut Krilić, Petra Čeferin, Sonja Černčič Lagerwall, Zdenka Čerin, Aleš Črnič, Nenad Čuš Babič, Boštjan Derganc, Mihael Dešman, Andrej Detela, Marica Dietrich, Mojca Dobnikar, Ljubica Došler Stare, Srečo Dragoš, Ivo Ercegović, Miran Erič, Sanja Fidler, Božidar Flajšman, Miha Fošnarič, Smiljana Gartner, Ivan Gerlič, Tadej Glažar, Petja Grafenauer, Tatjana Greif, Tomaž Grušovnik, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Spomenka Hribar, Miloš Ivančič, Janez Janša, Marija Javornik, Maca Jogan, Savin Jogan, Jernej Kaluža, Božidar Kante, Simon Kardum, Žiga Kariž, Bogdan Kastelic, Dušan Keber, Friderik Klampfer, Matjaž Klemenčič, Peter Klepec, Igor Koršič, Zdenko Kodelja, Diana Koloini, Suzana Koncut, Igor Koršič, Barbara Korun, Katja Košir, Bogomir Kovač, Gorazd Kovačič, Krištof Jacek Kozak, Lev Kreft, Vlasta Kregar, Marko Lah, Tamara Lah Turnšek, Kaja Lipnik Vehovar, Janko Lozar Mrevlje, Andrej Lukšič, Matic Majcen, Marko Marinčič, Jasna Mažgon, Gašper Medvešek, Urša Menart, Metka Mencin, Jože Mencinger, Vlado Miheljak, Vinko Möderndorfer, Milan Mrđenović, Matjaž Mulej, Danilo Muršec, Rajko Muršič, Bojan Musil, Boris A. Novak, Irena Novak Popov, Tanja Oblak Črnič, Boris Ostan, Nina Ostan, Izidor Ostan Ožbolt, Alen Ožbolt, Stane Pejovnik, Ivana Petan, Iztok Peterin, Dragan Petrovec, Gašper Pirc, Jože Pirjevec, Andrej Pleterski, Dušan Plut, Jasna Podreka, Martin Pogačar, Milko Poštrak, Arjan Pregl, Martin Premk, Dušan Radonjič, Barbara Rajgelj, Nada Ravter, Danijel Rebolj, Tanja Rener, Božo Repe, Rado Riha, Rudi Rizman, Jana Rošker, Mitja Sardoč, Peter Simonič, Aleksander Skaza, Remzo Skenderović, Boris Sket, Božidar Slapšak, Svetlana Slapšak, Marjan Smrke, Brane Solce, Slavko Splichal, Zora Stančič, Boris Stanič, Maša Stanič Valentinčič, Niko Stare, Rok Stergar, Niko Šetar, Andrej Šorgo, Iztok Šori, Ivan Šprajc, Darko Štrajn, Damijan Štefanc, Martina Šuhel, Jelica Šumič Riha, Peter Tancig, Simona Tancig, Lidija Tavčar, Borut Telban, Marjan Toš, Niko Toš, Suzana Tratnik, Igor Triller, Tanja Tuma, Andrej Ule, Peter Umek, Mojca Urek, Petra Varl, Tomaž Vec, Arne Vehovar, Valerija Vendramin, Matjaž Vesel, Boris Vezjak, Aleš Vodopivec, Barbara Vodopivec, Nina Vodopivec, Lea Vrečko, Joso Vukman, Branka Wraber, Tomaž Wraber, Darij Zadnikar, Katja Zakrajšek, Anja Zalta, Simona Zavratnik, Milena Zupančič, Tomaž Zupančič, Pavel Zgaga, Igor Ž. Žagar, Beti Žerovc, Igor Žiberna Dodatni podpisniki po abecednem redu: Marinka Amon, Slavko Amon, Marko Fonović, Miha Hočevar, Damjan Kozole, Adriana Magdovski, Vesna Mikolič, Mirko Munda, Iztok Osojnik, Dragan Potočnik, Draga Potočnjak, Ana Marija Sobočan, Brina Svit, Marjan Šimenc, Vito Turk, Petra Varl, Marta Verginella, Darja Zaviršek

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.