DK, STA

28. 6. 2021  |  Družba

Slovenski raziskovalci o evoluciji v mednarodni znanstveni reviji

Revija Nature Communications je objavila članek raziskovalcev iz skupine za speleobiologijo z Biotehniške fakultete (BF) Univerze v Ljubljani

Fosilni dokazi pričajo o cvetenju vrstne pestrosti v takratni Evropi. Kasnejše geološke in klimatske spremembe so povzročile izumrtje večine skupin in danes velja prepričanje, da je Evropa biodiverzitetno precej dolgočasen kontinent, je zapisano na spletni strani BF..

"Fosilni dokazi pričajo o cvetenju vrstne pestrosti v takratni Evropi. Kasnejše geološke in klimatske spremembe so povzročile izumrtje večine skupin in danes velja prepričanje, da je Evropa biodiverzitetno precej dolgočasen kontinent," je zapisano na spletni strani BF..
© Nature Communications / BF UL

Raziskovalci iz skupine za speleobiologijo na Biotehniški fakulteti (BF) Univerze v Ljubljani so v reviji Nature Communications objavili članek, v katerem so po besedah ene od avtoric Špele Borko prvič pokazali, "da tudi v Evropi lahko najdemo potomce starodavnih eksplozij evolucije, če le iščemo na pravem mestu - v podzemlju".

V članku z naslovom Podzemna adaptivna radiacija postranic v Evropi so raziskovalci katedre za zoologijo na oddelku za biologijo BF rekonstruirali potek evolucije 45 milijonov let stare skupine podzemnih rakov iz rodu slepih postranic.

Kot so zapisali na spletni strani fakultete, so se stare skupine podzemnih rakov iz rodu slepih postranic iz zahodne Evrope po medzrnskih prostorih plitvih voda razširili na jug in vzhod. Ob dvigu kraških masivov iz pramorij Paratetide so izkoristili priložnost in poselili raznolike novonastale podzemne habitate od podzemnih rek in jezer do špranj tik pod površjem.

Danes v podzemnih vodah od Irske do Irana živi na stotine morfološko in ekološko raznolikih vrst, največja pestrost podzemnega življa pa je nakopičena prav na območju jugovzhodne Evrope. Ob naseljevanju novonastalega krasa današnjih jugovzhodnih Alp in Dinarskega gorovja je namreč prišlo do več sočasnih eksplozij evolucije.

Čeprav so nenadni evolucijski dogodki, ko v kratkem času iz skupnega prednika nastane mnogo ekološko zelo raznolikih vrst, po navedbah BF pogosto povezani z eksotičnimi kraji, je v Evropi do takšnih dogodkov prihajalo pred več deset milijoni let, ko je bil kontinent še podoben današnjim tropom.

"Fosilni dokazi pričajo o cvetenju vrstne pestrosti v takratni Evropi. Kasnejše geološke in klimatske spremembe so povzročile izumrtje večine skupin in danes velja prepričanje, da je Evropa biodiverzitetno precej dolgočasen kontinent," je zapisano na spletni strani BF. A kot verjamejo speleobiologi z ljubljanske fakultete, je morda biodiverziteto v Evropi treba iskati pod zemljo.

Vodja raziskave Cene Fišer je ob tem poudaril, da je bilo "posebej živahno dogajanje prav na območju današnje Slovenije".

Članek, ki je dostopen na https://www.nature.com/articles/s41467-021-24023-w, poleg Špele Borko in Ceneta Fišerja podpisujejo še Peter Trontelj in Ajda Moškrič, prav tako člana Skupine za speleobiologijo, ter Ole Seehausen z Inštituta za ekologijo in evolucijo na Univerzi v Bernu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.