Monika Weiss

1. 7. 2021  |  Politika

Evropska komisija glede delegiranih tožilcev zgolj upa

Slovenski načrt za okrevanje in odpornost je dobil pozitivno oceno, a bojazen glede izvedbe je zaznati tudi pri Bruslju

Evropska komisija je danes, ob začetku slovenskega predsedovanja svetu EU pričakovano sprejela pozitivno oceno za slovenski Načrt za okrevanje in odpornost, ki vsebuje za 2,5 milijarde evrov naložb do leta 2026. Načrt morajo zdaj potrditi še članice EU s kvalificirano večino, praviloma v štirih tednih.

Pozitivna ocena komisije ni presenečenje, saj so se slovenski pripravljavci – ključen je bil resor ministra Zvonka Černača (SDS) – z Brusljem usklajevali že med pripravo načrta in morali iz njega črtati številne projekte. Slovenski pripravljavci namreč sprva niso najbolje »razumeli« enega od dveh ključnih ciljev, to je doseganja zelenih ciljev. Zanje mora iti vsaj 37 odstotkov sredstev, za drugi cilj, digitalizacijo, pa 20 odstotkov.

Najbolj znana projekta, ki ju je ekipa Černača skušala obarvati »zeleno« in zanju dobiti denar iz EU sklada za okrevanje in odpornost, sta bila financiranje »nacionalnega letalskega prevoznika«, za katerega je želela 70 milijonov evrov, in več milijonske gradnje ter širitve cest. Širitve cest je SVRK pred Brusljem zagovarjala recimo z argumentoma, da bo tekoči promet znižal porabo goriv in emisije onesnaževal ter da javni cestni potniški promet hitrejši. Teh projektov v potrjeni različici načrta, seveda, ni več, vendar tudi potrjeni načrt med projekti »zelenega preboja« vsebuje projekte, katerih »zelenost« bo odvisna od izvedbe. Največ, 310 milijonov evrov bo namenjenih za projekte protipoplavne varnosti, kjer bo glavno ministrstvo Andreja Vizjaka (SDS) in kjer so v načrtu omenjene investicije v objekte »v obliki suhih zadrževalnikov, regulaciji pretokov,visokovodnih nasipov in zidov ter sonaravne ureditve strug«. Naravovarstvene organizacije, tudi tuje ob tem opozarjajo, da bi morale biti sonaravne rešitve na prvem mestu, ne zadnjem in da nikakor ne sme priti do obsežne betonizacije rek.

V Bruslju so danes na novinarska vprašanja, kako bodo nadzorovali, da bodo izvedeni projekti res »zeleni«, ter zakaj ne zahtevajo in financirajo več projektov, ki blažijo podnebno krizo, ne pa že njenih posledic (poplave), odgovorili, da so o tem slovenskem projektu »zelo veliko razpravljali«. Dodali so, da bo vsak financiran projekt seveda moral biti skladen z načelom »Do No Significant Harm« oziroma »ne škoduje bistveno«. Posebej pomenljivo pa je v tem kontekstu »povabilo« slovenskim nevladnim organizacijam, naj komisiji posredujejo skrbi in pomisleke, torej podatke, kaj se dogaja. Posamezne tranše odobrenih sredstev bodo države sicer dobile postopoma, odvisno od izvajanja projektov in njihove skladnosti.

Eno od enajstih meril pri ocenjevanju načrtov za okrevanje in odpornost, ki so jih pripravile države EU, je tudi vzpostavitev ustreznega mehanizma nadzora in revizije. Slovenija je to merilo po oceni komisiji izpolnila - viri pri komisiji so danes sicer omenili, da »od Slovenije pričakujejo še nekaj dodatnih tehničnih korakov«, a ta del države zavezuje predvsem k administrativnemu zbiranju podatkov o prejemnikih denarja in poročanju ob zahtevi.

Kljub temu pa Slovenija ostaja edina članica, ki še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev, torej svojih predstavnikov v pomemben nadzorni organ porabe sredstev, kar po besedah evropske glavne tožilke Laure Codruta Kövesi spodkopava zaupanje v nadzor nad sredstvi EU v Sloveniji. Viri pri komisiji so danes glede tega dejali, da Komisija nekih vzvodov, da bi »prisilila« Slovenijo k imenovanju tožilcev, nima (na primer neodobritev načrta ali zadržanje izplačil).

Tako da komisija tudi v tem primeru (zopet in samo) upa, da bo vlada Janeza Janše nekaj izpolnila.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.