IK, STA

 |  Politika

Rezultat referenduma je ljudska nezaupnica Janševi vladi

"Janševa vlada de facto nima več legitimnosti," je po zavrnitvi novele zakona na referendumu dejal analitik javnega mnenja Andraž Zorko

Janez Janša, predsednik vlade, ki ima med državljankami in državljani Slovenije vse manj podpore

Janez Janša, predsednik vlade, ki ima med državljankami in državljani Slovenije vse manj podpore
© Gašper Lešnik

Po oceni analitika javnega mnenja Andraža Zorka gre pri zavrnitvi novele zakona o vodah za ljudsko nezaupnico vladi, ljudstvu pa je uspelo to, česar opoziciji v parlamentu ni. Kot je ocenil za STA, je bil referendum ob visoki udeležbi tudi jasen pokazatelj oz. resno opozorilo ne le za trenutno vlado, pač pa za katerokoli, ki jo bo nasledila.

Proti je glasovalo več kot 635.000 ljudi, torej več kot 50 odstotkov udeležbe z zadnjih državnozborskih volitev leta 2018, "to pa je še en zelo konkreten znak, kaj bi se zgodilo na današnji dan, če bi bile volitve". "Kar pomeni, da ta vlada de facto nima več legitimnosti," je navedel.

Udeležba na današnjem referendumu je bila glede na minule referendume ena najvišjih, visoka pa tudi v primerjavi z junijskimi parlamentarnimi volitvami leta 2018 ter julijskimi leta 2014. Ob tem je dejal, da se je tudi takrat izkazalo, da je bil pomemben faktor predčasno glasovanje, ne pa nujno tudi datum.

Proti je glasovalo več kot 635.000 ljudi, torej več kot 50 odstotkov udeležbe z zadnjih državnozborskih volitev leta 2018.

Ob tem je dejal, da je bila "sodeč po pričevanjih z volišč predvsem med mladimi udeležba visoka, kar je spet en mejnik". Po njegovem mnenju to kaže tudi na to, da bo morala politika nasploh, ne le ta vlada, pri določenih tematikah ubrati drugačen pristop k sprejemanju zakonov, predvsem pa bo morala bolj prisluhniti strokovnjakom.

Po Zorkovi oceni so tudi sicer okoljska vprašanja nekaj, kar bolj angažira predvsem mlade. "Tu je že več kot očitno, da je med mladimi ta interes bistveno večji, ker se zavedajo, da gre za svet, v katerem bodo živeli oni, ne pa trenutni odločevalci," je dejal.

"Tu je že več kot očitno, da je med mladimi ta interes bistveno večji, ker se zavedajo, da gre za svet, v katerem bodo živeli oni, ne pa trenutni odločevalci."

Andraž Zorko

Dodal je, da smo tudi sicer Slovenci kot državljani precej zeleno orientirani in okoljsko ozaveščeni. Tako je denimo spomnil na akcijo Očistimo Slovenijo, ko se pred leti več kot 200.000 ljudi zbralo v čiščenju smeti. Takšne teme bodo zagotovo tudi v bodoče vplivale na aktivacijo in udeležbo predvsem mlajših volivcev, je prepričan analitik javnega mnenja.

Visoko udeležbo na referendumu sta v oddaji Politično na Televiziji Slovenija komentirala tudi nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant in nekdanji premier Miro Cerar. Slednji je ocenil, da so ljudje "v veliki metri pograbili to kot življenjsko temo", tako je šlo po njegovem mnenju predvsem za glasovanje o vodi. "Tokrat je bilo več ljudskega sentimenta, mislim, da je to prav," je dejal. Obenem pa dodal, da je vsak referendum tudi glasovanje o vladi.

Virant pa visoko udeležbo pripisuje dvema dejstvoma: "Gre za ekološko temo, ki zanima predvsem mlade, zato ne bi bil presenečen, če bi kasnejše analize pokazale, da je odšlo na volišča veliko mladih. Obenem so politične razmere zelo razgrete in veliko ljudi je želelo dati tudi neko sporočilo," je navedel. Tudi on se strinja, da se na koncu ljudje odločajo, komu bolj zaupajo, vladi ali nevladnikom in opoziciji.

Oba sta opozorila tudi na napake, ki so spremljale izvedbo referenduma in poudarila, da se te ne smejo več dogajati.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.