IK, STA

13. 7. 2021  |  Politika

Evropski poslanci slovenska ministra in ministrico spraševali glede svobode medijev in diskriminacije 

Vasko Simoniti in Simona Kustec pod drobnogledom tudi v Bruslju 

Minister Simoniti in ministrica Kustec danes v Bruslju

Minister Simoniti in ministrica Kustec danes v Bruslju
© Ministrstvo za kulturo RS / Twitter

Minister za kulturo Vasko Simoniti in ministrica za šolstvo Simona Kustec sta danes v Bruslju ob predstavitvi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU v odboru Evropskega parlamenta za kulturo dobila vrsto vprašanj glede raznih izzivov v času koronske krize, pa tudi glede svobode medijev in diskriminacije v izobraževanju.

Veliko vprašanj ministrici Kustec se je nanašalo na izzive izobraževanja na daljavo, ki so ga države uvedle zaradi pandemičnih omejitev, na primer evropski poslanec iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Peter Pollak je vprašal, kako revnim družinam zagotoviti boljši dostop do digitalnega izobraževanja.

Ministrica je poudarila, da izobraževanje sodi v šole, a da je treba skupaj postaviti ključne stebre kombiniranega učenja v šolah in v digitalni obliki, pri čemer je bistveno zagotoviti enake možnosti.

Evropski poslanec iz vrst Zelenih Romeo Franz je izpostavil pomen skupnih vrednot, kot sta vladavina prava in pravice manjšin, ter opozoril na diskriminacijo ranljivih skupin v izobraževalnem sistemu, zlasti romskih otrok.

Kustec je odgovorila, da se zavedajo diskriminacije in da je treba ta problem reševati skozi dialog in z delitvijo dobrih praks. Ko gre za romske otroke v izobraževanju, ima Slovenija po njenih besedah nekaj dobrih praks, tudi s pozitivno diskriminacijo.

Simoniti je v uvodni predstavitvi med drugim izpostavil velike izgube v avdiovizualnem sektorju v koronski krizi in upad financiranja izvirne evropske produkcije, opozoril je na nesorazmerje med prevladujočimi ameriškimi platformami s storitvami na zahtevo in majhnim evropskim deležem ter izpostavil vprašanje, kako na globalnem digitalnem trgu čim bolje izkoristiti evropske prednosti, kot so izvirnost, raznolikost in svoboda izražanja.

Veliko vprašanj se je nanašalo na koncept novega evropskega bauhausa, ki naj bi bil estetika evropskega zelenega dogovora ter most med svetom znanosti in tehnologije ter svetom umetnosti in kulture. Simoniti je poudaril, da je ta pobuda imenitna ideja.

Evropski poslanec iz vrst socialdemokratske S&D Massimiliano Smeriglio pa je ministra vprašal, kako bo slovensko predsedstvo prispevalo k zagotavljanju spoštovanja svobode medijev in varnosti novinarjev, zlasti v kontekstu preprečevanja zlonamerne uporabe strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, poznanih po okrajšavi Slapp.

Simoniti je odgovoril, da so med koronsko krizo vse države morale sprejemati ukrepe, ki posegajo v človekove pravice, a da se je povsod pazilo na ohranitev svobode izražanja in svobode medijev. Poudaril je, da je treba vztrajati pri medijskem pluralizmu in tehnološkem prilagajanju.

Poslanec je vprašanje ponovil, saj da minister ni odgovoril na vprašanje, kako zaščititi neodvisne medije. Simoniti je v ne preveč konkretnem odgovoru izpostavil razlike med malimi in velikimi državami, pomen medijskega pluralizma in konkurenčnosti ter menil, da mora država poskrbeti, da se neposredno ne vmešava v medijsko krajino.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.