Obvezno cepljenje?

Nedavno sem se grdo urezal na starem korodiranem žeblju. Bil sem miren, ker sem cepljen proti tetanusu. Po gozdovih in travnikih se sprehajam bolj sproščeno, ker sem cepljen proti klopnemu meningitisu. Na mojih predkovidnih eksotičnih potovanjih sem bil pomirjen, ker sem bil ob uživanju antimalarikov cepljen proti hepatitisu A in B. Cepljenja torej ne odklanjam, v primeru cepiva proti covidu pa se je nabralo preveč pomislekov.

Zagovarjam svobodno odločitev posameznika, da se jim omogoči možnost cepljenja, če to želijo in če menijo, da je to zanje manjše tveganje. To je za znanost pravzaprav koristno, saj brez tega ni novih spoznanj in brez le-teh ni napredka. Če pa podjetje samo ni pripravljeno stati za svojimi izdelki kot varnimi, potem tveganja uporabe takšnih proizvodov nisem pripravljen sprejeti. Zamislite si avtomobilske proizvajalce, ki ne bi odgovarjali za varnost svojih proizvodov. Cepivom brez dolgoročnih varnostnih testiranj, ki mu je bilo izdano pogojno dovoljenje za uporabo zaradi nedokončanih študij tveganj in pri katerih so proizvajalci odvezani vsakršne odgovornosti za posledice, enostavno ne gre v celoti zaupati. Na uradnih spletnih straneh lahko hitro najdemo priznanja proizvajalcev o nedokončanih študijah nekaterih tveganj ter časovnice dokončanja le-teh, ki segajo v prihodnja leta. Da zadeve niso jasne, priznava v zadnjem intervjuju v Mladina Intervju 2021 celo prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo, ki pravi: ’’Kakšne bodo dolgoročne posledice novih cepiv, ne vemo …Upam,dabovsevredu,’’inobenempriznava, da je stroki ’’nekaj malega ušlo’’. Je ’’upanje’’ stroke dovolj, da nek izdelek predpišeš kot obveznega za uporabo?

Karmevčlankug.Jagrazelomoti,je,daželinasprotnike cepljenja predstaviti kot nekakšne aktiviste, ki lepijo plakate in posedajo pred stavbo RTV. Na ta način se banalizira dejstvo, da v svetu (stran od glavnih medijev) poteka intenzivna znanstvena razprava o cepivih proti covidu. Dejstvo je, da mnenja znanstvenikov o učinkovitosti ter rizikih cepiv niti približno niso enotna. O tem se lahko prepriča vsakdo, tudi novinarji. V celoti se ignorira, da so med nasprotniki oz. kritiki cepljenja izjemna znanstvena imena, ki so svoje znanstvene kariere desetletja posvetila prav razvoju cepiv. Geert Vanden Bossche je mednarodno priznan razvojnik cepiv, nekdanji vodja razvoja v Nemškem centru za raziskave infekcijskih bolezni. Med drugim je koordiniral tudi projekt razvoja cepiva proti eboli ter sodeloval s fundacijo Billa in Melinde Gates. Drugi je dr. Robert Malone, inventor mrna tehnologije. Tudi nekaj Nobelovih nagrajencev je zelo kritičnih. In tu se seznam ne konča. Ti ljudje niso kdor si ga bodi in vsakdo, ki se sklicuje na znanost, bi jim moral prisluhniti. Ne branijo se novosti, temveč so jih vso kariero razvijali. Jih lahko po desetletjih izjemnih znanstvenih karier kdorkoli stigmatizira kot teoretike zarot? Do covid cepiv je kritična tudi hrvaška zdravnica Lidija Gajski, s katero ste v Mladini leta 2010 objavili pet stranski kritični intervju o ozadjih korporacijske farmacevtske industrije. Kritični do cepljenja so tudi slovenski zdravniki, zbrani v Iniciativi slovenskih zdravnikov. Gre za ljudi iz medicinske in sorodnih strok, ki svoja stališča vselej argumentirajo. Lahko strokovni renome in delo vseh njih degradiramo na teorijo zarote in jih dajemo v isti koš z radijskim voditeljem Potrčem, ki ga omenja g. Jager? Težko bi omenjenim strokovnjakom očitali, da so ’anti-waxerji’,sajcepljenjunisonikolinasprotovali, nekateri pa so pri razvoju cepiv tudi sodelovali. Ti ljudje so kritični zato, ker o tveganju oz. stranskih učinkih covid cepiv vemo premalo.

Če znanstveniki in zdravniki različno razmišljajo, želim vedeti, kako razmišljajo in zakaj. Kotdržavljaninkotznanstvenikbisiželeljavne razprave in soočanja mnenj ne le o varnosti cepiva samega, ampak tudi o tem, ali je cepljenje res edina alternativa ali pa bi bila smiselna širša uporaba zdravila Ivermektin, ki je dokazano učinkovito proti covidu, o čemer je pisal in opozarjalvsvojemčlankuznaslovom’Prepovedanozdravilo’vSPDelaprof.MatjažZwitter.Če res vse visi na nitki, zakaj moramo poslušati vedno pet ali šest enih in istih ljudi? Želel bi si javne razprave o tem, zakaj naravni imunski sistem ni več ključen dejavnik pri več kot 99 % verjetnosti preživetja pri okužbi s covidom. Želel bi si znanstvene razprave o tem, zakaj ni več gripe. Vse to so vprašanja, ki me kot znanstveno razmišljujočega človeka in državljana zanimajo, zato želim slišati soočenja in argumentirano razpravo različnih mnenj, tako kot je to navada za ostala področja javnega življenja. Znanstvena razprava je osnova in bistvo znanosti.

Namesto, da bi mediji vzpodbujali in omogočali širšo razpravo o covidu in cepljenju in s tem prispevali k pluralnosti strokovnih mnenj, že leto in pol poslušamo vedno ista mnenja vedno iste peščice ljudi. Še o nogometu razpravlja več različnih oseb. Zamislite si, da bi o gospodarstvu in ekonomiji leto in pol poslušali mnenja petih ali šestih isto mislečih (npr. neoliberalnih) ekonomistov. Ali pa da bi npr. o slovenski polpretekli zgodovini že leto in pol razpravljalo le nekaj povsem isto mislečih zgodovinarjev.

Kje so časi, ko je Mladina kritično pisala in s svojimi prispevki gledala pod prste farmacevtskim podjetjem. Recimo prispevki Urše Marn (20.6.2008), Staša Zgonika (20.2.2009) ali pa kolumna dr. Dušana Kebra (16.10.2009). Izjemno zanimivo je brati mnenja iz teh člankov in jih aplicirati na sedanjo situacijo ter se vprašati, ali so farmacevtske korporacije v dobrih desetih letih spremenile poslovne prakse, o katerih je nekoč kritično pisala Mladina? Tudi te vidike je namreč potrebno imeti pred očmi, ko se razpravlja o obveznem cepljenju.

Namesto da bi se v prispevku o tako pomembni temi kot je obvezno cepljenje kar kresalo različnih mnenj, pa nam g. Jager kot pravo smernico servira izraelsko metodo prepričevanja državljanov ter predloge za vključevanje cerkvenih dostojanstvenikov v cepilno kampanjo. S člankom g. Jagra smo dočakali nekaj do pred kratkim nezamisljivega. Z nekaj cinizma bi lahko dejal, da se je Mladina znašla v istem polju razmišljanjakotvodilnavladnastranka.Kotvemo,jeta stranka zaveznica militantnih metod Izraela in je prav tako v močni družbeni simbiozi s cerkvijo. Do slovenske cerkve vseskozi najbolj kritičen slovenski medij pa sedaj meni, da je prava poteza za promocijo cepljenja angažma cerkvenih dostojanstvenikov. Očitno pandemija res spreminja družbo.