Rojstvo nove superlige

Afriška nogometna konfederacija (Caf) je na zasedanju v Rabatu, v Maroku prižgala zeleno luč za nastanek afriške superlige

Pred približno tremi meseci je evropsko javnost šokirala ideja o ustanovitvi superlige, kjer naj bi se merila najboljša nogometna moštva v Evropi. Po nasprotovanju obče javnosti, nogometnih navijačev in celo politike, so se številni klubi umaknili iz lige. Zvesta ji je ostala le trojka ustanoviteljev, ki namerava še naprej biti boj z mlini na veter. Vendar ideja nogometne superlige ni povsem zamrla. Še več, v preteklih dneh je postala realnost.

Afriška nogometna konfederacija (Caf), afriška različica Uefe (evropske nogometne zveze), je na zasedanju v Rabatu, v Maroku prižgala zeleno luč za nastanek afriške superlige. Izvršni odbor je namreč odobril nadaljnjo implementacijo ideje o afriški superligi, kontinentalnem klubskem tekmovanju, ki naj bi afriškim nogometnim klubom zagotovil finančni preporod. Za razliko od evropske ima afriška superliga relativno močno in jasno podporo krovnih nogometnih organizacij.

Afriška nogometna konfederacija oziroma na kratko Caf podpira idejo. Patrice Motsepe, njen predsednik, je v izjavi za medije poudaril, da se za televizijske pravice zanimajo številni ponudniki športnih prenosov, ki so pripravljeni finančno podpreti projekt in s tem pomembno prispevati k uresničitvi ideje. Pomemben katalizator sprememb pa je tudi Gianni Infantino, predsednik mednarodne nogometne federacije (Fifa).

Afriška superliga naj bi temeljila na načelu vključenosti, splošnega in lokalnega razvoja nogometa. Vse pa naj bi bilo ovito v zavojnico z bogato finančno nagrado. Po oceni vodilnih mož naj bi projekt v blagajne v petih letih prinesel tri milijarde dolarjev

Že leta 2019 je postregel z idejo, da bi pod okriljem afriške nogometne konfederacije ustanovili panafriško tekmovanje, kjer bi dvajset nogometnih klubov imelo stalno licenco, drugi klubi pa bi se v ligo uvrstili prek regionalnih kvalifikacij. Infantino je torej izpostavil idejo pol-zaprte, ali če želite pol-odprte lige, ki načeloma omogoča, da si tudi manj premožni in prestižni klubi lahko zagotovijo nastop v afriški superligi. V praksi pa je zgodba večinoma drugačna, saj največje talente hitro v svoje vrste zvabijo najbogatejši in najelitnejši klubi na celini in v Evropi. Pomembno vlogo v novačenju mladih nogometašev igrajo tudi agenti, ki mladeničem obljubljajo paradiž v Evropi. Nogometna realnost je veliko bolj podobna peklu, ki ga je v Božanski komediji opisal Dante.

Afriška superliga naj bi temeljila na načelu vključenosti, splošnega in lokalnega razvoja nogometa. Vse pa naj bi bilo ovito v zavojnico z bogato finančno nagrado. Po oceni vodilnih mož naj bi projekt v blagajne v petih letih prinesel tri milijarde dolarjev. Po besedah predsednika afriške konfederacije Motsepeja naj bi vseh 54 držav prejelo del skupnega prihodka superlige. Kljub temu pa podrobnosti glede delitve finančnih sredstev niso znane, kot tudi še ni znano, kateri klubi naj bi v tekmovanju nastopali s stalno licenco. V javnosti se pojavljajo neuradna ugibanja, ampak končno odločitev glede nastopajočih, kot tudi obliko tekmovanja, naj bi oblikovala posebna delovna skupina, ki je oblikovana okoli Mavretanca Ahmeda Yahyje.

Zakaj je superliga v Afriki naletela na plodna tla, v Evropi pa na tak oster odziv in upor? Prvič, projekt afriške superlige je zrasel na zelniku najpomembnejših nogometnih voditeljev. Za razliko od evropske superlige ima afriški projekt tako podporo Fife, kot tudi podporo kontinentalne konfederacije Caf. Spomnimo, da sta ideji evropske superlige nasprotovala Uefa in Fifa. To pa je ključen dejavnik, da je bil projekt v kali zatrt.

Drugič, afriški nogomet bo najbogatejšim klubom v Evropi služil, kot praktični preizkus hipoteze o finančnih in tekmovalnih učinkih superlige. Afriška superliga bo torej služila, kot laboratorij. V njem bodo lahko brez prevelikih vložkov preizkusili vse potrebno, od formata tekmovanja do urnika tekem, da bi nekoč lahko tudi v Evropi organizirali takšno tekmovanje.

Poleg tega pa projekt afriške superlige uživa tudi nemo in malo manj nemo podporo afriških navijačev, ki za razliko od evropskih niso glasno in izrazito izkazali svojega gneva nad tovrstno idejo. Še več številni klubi odkrito podpirajo tovrstno obliko temkovanja. Tudi navijači v takem tekmovanju vidijo več prednosti, kot slabosti. Opolnomočenje afriškega nogometa vidijo predvsem skozi prizmo okrepljene finančne situacije za katero naj bi poskrbeli novi pokrovitelji in lastniki televizijskih pravic.