LV, STA

22. 7. 2021  |  Svet

Mineva deset let od najnasilnejšega dne na Norveškem

Breivikov pokol na Utoyi

ože na gladini jezera v spomin žrtvam pokola. Zadaj otok Utoya, kjer se je zgodil nepojmljiv zločin.

ože na gladini jezera v spomin žrtvam pokola. Zadaj otok Utoya, kjer se je zgodil nepojmljiv zločin.
© Profimedia

Mineva deset let od najnasilnejšega dne na Norveškem po drugi svetovni vojni. Skrajnež Anders Behring Breivik je 22. julija 2011 v enem dnevu na več lokacijah skupno ubil 77 ljudi, med njimi večinoma najstnike, ki so se udeležili tabora pomladka laburistične stranke na otoku Utoya nedaleč od prestolnice Oslo.

Bil je deževen petek med poletnimi počitnicami, ko je v Oslu ob 15.25 pred uradom norveškega premierja odjeknila eksplozija, skrita v kombiju. To je bil začetek enega najbolj tragičnih in grozljivih popoldnevov v zgodovini Norveške. Oslo je zajel šok in zmeda. Breivik se je medtem odpeljal okoli 40 kilometrov severozahodno od prestolnice do majhnega otoka Utoya na jezeru Tyrifjorden. Tradicionalno je tu vsako leto potekal poletni tabor pomladka laburistične stranke. Več sto najstnikov iz cele države se je zbralo na otoku, kjer so se družili, taborili in imeli politične razprave.

Breivik se je oborožen s pištolo in puško predstavil kot policist, ki je prišel na otok preveriti razmere po eksploziji. Začel se je premikati po otoku in streljati svoje žrtve. Nekaterim naj bi celo rekel, da je prišel pomagati in jih nato ustrelil, druge pa je ustrelil, medtem ko so se pretvarjali, da so mrtvi. »Marksisti, vsi boste umrli danes,« je domnevno vpil skrajnež.

Čeprav je Breivik sam poklical policijo, da bi se predal, je bil odziv kaotičen in poln napak, saj med oddelki niso predali ključnih informacij. Ko je policiji po 72-minutnem strelskem pohodu le uspelo priti do strelca Breivika, je ta ubil 67 ljudi, še dva sta umrla zaradi padca ali sta utonila. Večina žrtev je bila mlajših od 20 let, najmlajša je ravno dopolnila 14 let.

Sojenje Breiviku se je začelo aprila 2012. Sprva so mu postavili diagnozo paranoidna shizofrenija, po drugi oceni pa, da trpi za narcistično osebnostno motnjo. Na sojenju je mirno govoril o poboju in da je sprva želel na otoku obglaviti nekdanjo laburistično premierko Gro Harlem Brundtland, ki pa je otok zapustila ravno pred prihodom Breivika.

Preživelo je več kot 500 ljudi, med njimi so se številni podali v mrzlo jezero in se skušali rešiti s plavanjem na nasprotni breg. Na pomoč so prispeli tudi domačini in turisti, ki so s čolni pluli ob otoku in skušali rešiti prestrašene najstnike.

Sojenje Breiviku se je začelo aprila 2012. Sprva so mu postavili diagnozo paranoidna shizofrenija, po drugi oceni pa, da trpi za narcistično osebnostno motnjo. Na sojenju je mirno govoril o poboju in da je sprva želel na otoku obglaviti nekdanjo laburistično premierko Gro Harlem Brundtland, ki pa je otok zapustila ravno pred prihodom Breivika.

Avgusta 2012 so ga obsodili na najvišjo kazen, 21 let zapora z možnostjo podaljšanja. Od takrat je v zaporu v izolaciji, sprejemal je le obiske kaplana in svoje mame, dokler ta ni umrla.

Breivik je verjel, da so organizacije povezane z laburistično stranko pomagale pri islamizaciji Norveške. Napad je načrtoval iz doma svoje matere. Navdih je črpal iz spletnega okolja, kjer so demonizirali islam in širili dvom v evropsko krščansko prihodnost.

Napad predstavlja travmo za norveško družbo. Zaradi zelo mešane skupine mladih na otoku velja domneva, da vsak Norvežan vsaj posredno pozna nekoga, ki ga je prizadel napad.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.