Še ena minorna zmaga naše nacionalke

V Odmevih so problemi z vladavino prava in STA postali minorni

Odmevi

Odmevi
© RTVSLO / IN MEDIA RES

Ta teden so ob objavi drugega podrobnega poročila o vladavini prava v državah članicah Unije, ki ga je podala Evropska komisija, Odmevi gostili dva pravnika, dr. Janjo Hojnik in dr. Mateja Avblja.

Poročilo je bolj kot ne alarmantno: v naši državi se je v zadnjih 10 mesecih poslabšala medijska svoboda in pluralizem, skrbi tudi naraščanje groženj in nadlegovanja novinarjev na spletu. Problem ostaja vladno nefinanciranje Slovenske tiskovne agencije. Predvajali so izjavo Vere Jourove, podpredsednice Evropske komisije, kjer pravi, da pričakujejo, da bo slovenska vlada znova zagotovila stabilno financiranje STA-ja, da bo lahko normalno opravljala svoje delo, nato pa še Didierja Reyndersa, evropskega komisarja za pravosodja, ki je povedal, da mora Slovenija čim prej imenovati evropska delegirana tožilca. Zakaj? Ker so taka pravila. Dodal je še: če se bo kršitev pravil nadaljevala, bo komisija premislila tudi o morebitnem sodnem postopku.

Ko je najbolj kritična voditeljica

Rezultat Odmevov je bil porazen. Oba gosta Rosvite Pesek nista v deset minut dolgem prispevku v pogovoru z njo zmogla niti ene same kritične besedice na račun slovenske vlade in stanja pri nas, tako da je na koncu kot daleč najbolj skeptična izpadla sama voditeljica, sodeč po njenih vprašanjih. Prav nič od naštetega obe gostov ni niti malo skrbelo, tudi ne možnost, ki je na začetku pogovora najbolj potrla voditeljico, da bi se Slovenija zaradi neimenovanja znašla na sodišču.

Tožba? Za Avblja »to ni nič neobičajnega«, Hojnik pa je ugotavljala, da je zoper Slovenijo trenutno odprtih preko 60 postopkov, toda »zgolj nekateri so tisti, ki so nekako bolj izpostavljeni, medijsko ali tudi politično, niso pa nikakor edini«. Da pa se to dogaja predsedujoči članici, pa v smislu pravnega reda Evropske unije »v bistvu ni relevantno, pravno relevantno«. Skratka, bodimo pomirjeni, stanje stvari je zelo normalno.

Minimizacija in minornost: poročilo Evropske komisije o vladavini prava pri nas je za Avblja brez uporabne vrednosti

Minimizacija in minornost: poročilo Evropske komisije o vladavini prava pri nas je za Avblja brez uporabne vrednosti
© RTVSLO / IN MEDIA RES

Voditeljica je takoj zaznala, da oba njena strokovnjaka tulita v isti rog, v apologetično podporo vladi, zato je celo zavzdihnila: »Vidim, da gresta tukaj oba v isto smer.«

Poročilo je brez vrednosti

Vendar začetna domislica, da se sodnih postopkov Slovenija ne rabi bati, še zdaleč ni bil edini poudarek pogovora. Najbolj generalno oceno poročila Evropske komisije je tvegal Avbelj, odkrit simpatizer Janševe vlade, očital mu je metodološko šibkost, nato, da je zgrajeno na kolažu zgodb, na »novičarskem poročanju« – kar so na Janševi Nova24TV prevedli kot »levičarsko poročanje«.

Novičarsko je levičarsko: na Nova24 navdušeni nad Avbljevim nastopom v Odmevih

Novičarsko je levičarsko: na Nova24 navdušeni nad Avbljevim nastopom v Odmevih
© RTVSLO / IN MEDIA RES

Po njegovem temelji na »zgodbah« različnih interesnih skupin, hkrati pa menda nima nobene uporabne vrednosti:

"Medtem ko kar se tiče samega tega poročila o vladavini prava s strani Evropske komisije, pa v bistvu pritegnem temu, kar je že rekla doktor Hojnikova. Dejansko to poročilo je metodološko šibko, ker bazira na nek način na novinarskem, rečem celo novičarskem poročanju. To je na nek način kolaž zgodb, ki smo jih mi v Sloveniji deležni. Gre za zgodbe, ki jih vsak s svoje strani interesno usmerjeni posamezniki, skupine, institucije pač poročajo Evropski komisiji, ko jih ta kontaktira in v metodološkem, tudi akademskem, strokovnem, znanstvenem smislu, pa tudi same vladavine prava, jaz težko vidim neko uporabno vrednost tega, da bi dejansko neko državo članico, ki krši sistemsko vladavino prava, da bi lahko na podlagi teh priporočil dosegli neke sistemske premike."

Enkratna problematičnost

Avbelj ni pomišljal, da evropskim poročevalcem o vladavini prava ne bi pljunil v obraz in jim očital popolne zavedenosti in subjektivnosti, začinjene z nekakšnimi medijskimi zvarki, uvoženimi iz naše države. Na podoben način se je potem lotil še neimenovanja evropskih tožilcev in tudi na tej točki geste njegove minimizacije problema ni bilo težko predvideti – tokrat je gradil na razliki med Slovenijo in Poljsko ter Madžarsko. Omenjeni državi sta po njegovem »kvalitativno in kvantitativno neprimerljivi s Slovenijo«, ko gre za kršitve vladavine prava. Pomenljivo je nato zaključil: "Imenovanje ali neimenovanje nekih delegiranih tožilcev je enkraten problematičen problem, ampak to ne priča o sistemski kršitvi vladavine prava."

Minimizacijo »problematičnega problema« takoj začutimo skozi redukcijo na osamljen unikaten fenomen, ki zato še ne predstavlja sistemske kršitve, in to »nekih« tožilcev, kot jim pravi, da bi še na jezikovni ravni signaliziral, kako nepomembni so ljudje, o katerih govori. Toda slika se v trenutku spremeni, če upoštevamo vrsto vladnih ukrepov, od katerih so se nekateri znašli na Ustavnem sodišču, ali pa preštejemo nedopustne pritiske na pravosodje, tožilce, sodnike in sodne procese, njihovo dnevno šikaniranje v medijih in na socialnih omrežjih, ki si ga privošči oblast. Skratka: v svoji obrambi Janševe vlade ima rektor Jambrekov Nove Univerze prav, toda le v primeru, če problematiko vladavine prava omejimo na en samcat primer imenovanja tožilcev. Kot pravnik pa drugih očitno ni opazil.

Da vlada ne imenuje tožilcev, pa tudi sicer zanj ni težava, kot je še dodal, kajti »mi imamo v Luksemburgu svojega evropskega javnega tožilca, ki lahko, dokler dveh delegiranih tožilcev ni, vodi primere in skrbi za to, da v Sloveniji ne bo prišlo do zlorabe evropskih sredstev.« Res škoda, da naši strokovnjaki svojih stališč ne pojasnijo kar vrhu Evropske komisije namesto »novičarskih poročanj«, kajti res zelo malo manjka do točke, ko bi njihovo poročilo za Slovenijo lahko zvenelo čisto drugače!

Minorni medijski problemi

In ker smo v Odmevih bili pomirjeni, da nas poročila Evropske komisije res ne rabi biti strah, da tudi tožba ne bo nič posebnega in tudi »pravih«, sistemskih kršitev vladavine prava v Sloveniji ni, je na vrsto prišla še Slovenska tiskovna agencija. Saj res, kako je že z začetno ugotovitvijo, da se medijska svoboda in pluralizem pri nas poslabšujeta in da skrbi naraščanje groženj in nadlegovanj novinarjev?

No, znova smo lahko uganili intonacijo odgovorov. Če minimiziraš, minimiziraš do konca. Minimalne (latinski minus) stvari so potem pač hitro minorne (latinski minor):

Enako velja recimo za STA, to je zadeva, ki je minorna in ki bi jo morala vsaka odgovorna vlada čim prej razrešiti.

Da je s takšnim zmanjševanjem in podcenjevanjem problema sistematičnega dolgotrajnega izčrpavanja STA nekaj narobe, je opazil Dejan Ladika v svojem poetičnem Utripu. V oddaji, ki predstavlja pregled tedenskega dogajanja, je zato predvajal Avblja in njegovo izjavo resignirano pokomentiral:

Za kolege iz STA, ki na moč profesionalno še naprej opravljajo svoje delo, to nikakor ni majhna težava.

Kakšna benignost v izražanju! Tudi smiselna, kajti Ladika bi dejansko kot urednik na TV Slovenija pač moral čestitati svojima sourednicama Aleksandri Saksida in Manici J. Ambrožič za dober izbor gostov, hkrati pa se nehati čuditi, saj so jih povabili ob natančni vednosti, kaj bodo v studiu dobili.

Nehajmo se slepiti, problemi s STA so pač minorni tudi po zaslugi urednikov RTV Slovenija, pa tudi problema z vladavino prava nimamo. Še ena minorna zmaga našega javnega servisa.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem portalu IN MEDIA RES**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.