IK, STA

26. 7. 2021  |  Svet

»Slovenija mora postaviti pravico do hrane na čelo politik EU«

V letu 2020 je bilo podhranjenih 811 milijonov ljudi, kar predstavlja desetino svetovnega prebivalstva. Ob tem 2,37 milijarde ljudi oz. vsak tretji človek ni imel dostopa do zadostne količine hrane, kar je 320 milijonov ljudi več kot leta 2019.

Brezdomec v Lizboni

Brezdomec v Lizboni
© Osvaldo Gago / Flickr

Slovenija mora, če želi prispevati k izkoreninjenju lakote v svetu, nujno povečati sredstva za mednarodno razvojno sodelovanje s sedanjih 0,16 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) na 0,33 odstotka BND, kot se je zavezala pred svetom, ob robu pripravljalnega srečanja ZN na temo prehranskih sistemov v Rimu ugotavljajo v platformi Sloga.

V letu 2020 je bilo podhranjenih 811 milijonov ljudi, kar predstavlja desetino svetovnega prebivalstva. Ob tem 2,37 milijarde ljudi oz. vsak tretji človek ni imel dostopa do zadostne količine hrane, kar je 320 milijonov ljudi več kot leta 2019, so v  sporočilu za javnost poudarili v Slogi.

Pravica do hrane je po njihovih navedbah ključna človekova pravica za uživanje vseh drugih pravic. "Dve milijardi ljudi je odvisnih od hrane, proizvedene na majhnih kmetijah, ali od dohodka, ki ga le-te ustvarijo. Hkrati so izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb, h katerim so prispevali najmanj, nepravičnim praksam vzdolž vrednostnih verig in škodljivim trgovinskim sporazumom," so spomnili.

"Dve milijardi ljudi je odvisnih od hrane, proizvedene na majhnih kmetijah, ali od dohodka, ki ga le-te ustvarijo. Hkrati so izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb, h katerim so prispevali najmanj, nepravičnim praksam vzdolž vrednostnih verig in škodljivim trgovinskim sporazumom."

V tej luči so vlado pozvali, da okrepi svoje dejavnosti za globalno solidarnost in preoblikovanje obstoječega sistema zagotavljanja hrane. "V času predsedovanja Svetu EU se mora Slovenija zavzeti za konkretno ukrepanje in izpolnitev že dogovorjenih politik. Uresničitev Agende 2030 za trajnostni razvoj, pariškega sporazuma, spoštovanje človekovih pravic in konvencije Mednarodne organizacije za delo so zadostna podlaga za konkretno ukrepanje," verjamejo.

Več denarja s strani industrializiranih držav za zaščito malih kmetij in uvajanje trajnostnih praks vzdolž prehranskih vrednostnih verig pa naj bi bili samo dve veliki nalogi, kjer lahko Slovenija prispeva.

"Dogovori na teh srečanjih so pomembni za prihodnost proizvodnje, distribucije, predelave in porabe hrane v kompleksnih razmerah podnebnih sprememb, naraščajočih neenakosti in konfliktov. Slovenija more in mora postaviti pravico do hrane na čelo politik EU."

V Slogi so opozorili še, da bo novembra srečanje pogodbenic podnebne konvencije, decembra pa srečanje na vrhu na temo prehrana za rast. "Dogovori na teh srečanjih so pomembni za prihodnost proizvodnje, distribucije, predelave in porabe hrane v kompleksnih razmerah podnebnih sprememb, naraščajočih neenakosti in konfliktov. Slovenija more in mora postaviti pravico do hrane na čelo politik EU," je sklenil direktor nevladne organizacije Albin Keuc.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.