Konvencija o beguncih

Mineva 70 let od sprejetja konvencije ZN o statusu beguncev

Na današnji dan pred 70 leti je bila sprejeta konvencija Združenih narodov o statusu beguncev, ki je po besedah visokega komisarja ZN za begunce Filippa Grandija danes ravno tako pomembna kot leta 1951. Sedemdeset let po sprejetju konvencije je po svetu zaradi konfliktov in preganjanja v domovini na begu 34 milijonov ljudi.

"Konvencija je danes ravno tako pomembna kot leta 1951," je povedal Grandi ob obletnici. "Ostaja instrument, ki rešuje življenja," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Komisar ZN je ob tem poudaril, da družba beguncev že dolgo več ne sprejemajo z odprtimi rokami, ampak jih dojemajo kot grožnjo. Poleg tega tihotapci ljudi pod pretvezo konvencije ljudem dajejo lažno upanje in od njih za tihotapljenje zahtevajo velike vsote denarja.

Tihotapci ljudi begunce in migrante tihotapijo tudi v Evropo oziroma Evropsko unijo, ki se je z velikim begunskim valom soočila predvsem v letih 2015 in 2016, ljudje pa prek Sredozemskega morja v Evropo prihajajo še danes.

Po oceni Grandija je azilni sistem v Evropi na meji svojih zmogljivosti. Vendar za to ni kriva konvencija o beguncih, ampak je treba spremeniti sistem. "Če bi bil sistem učinkovitejši, bi bilo tudi manj zlorab," je povedal.

V konvenciji po besedah profesorice za pravo migracij in človekove pravice na univerzi Erlangen-Nürnberg v Nemčiji Anuscheh Farahat manjka delitveni ključ, v skladu s katerim državam v bližini kriznih žarišč in tistim, ki so na zunanji meji EU, ne bi bilo treba sprejeti večine migrantov. Izrazila je bojazen, da bodo skušale evropske države v prihodnjih letih zaščito beguncev še v večji meri prenesti na tretje države.

Ženevsko konvencijo o beguncih so sicer sprejemali dobrih šest let po koncu druge svetovne vojne, ko je bilo v Evropi še vedno na sto tisoče beguncev. Konvencijo, ki danes velja za "magno carto" mednarodne zaščite pravic beguncev, so delegati sprejeli 28. julija 1951 po treh tednih trdih pogajanj.

"Dobro je, da imamo konvencijo, a samo ta ne zadostuje. Potrebujemo učinkovitejšo zaščito, ki bo omogočila, da ljudem ne bo treba živeti v človeka nevrednih razmerah," je povedala Farahatova.

Sedemdeset let po sprejetju konvencije je po svetu na begu 34 milijonov ljudi, ki bežijo pred konflikti ali preganjanjem v domovini, pri čemer njihovo število narašča iz leta v leto. Po navedbah visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) na sprejem čaka 1,5 milijona ljudi.

Ženevsko konvencijo o beguncih so sicer sprejemali dobrih šest let po koncu druge svetovne vojne, ko je bilo v Evropi še vedno na sto tisoče beguncev. Konvencijo, ki danes velja za "magno carto" mednarodne zaščite pravic beguncev, so delegati sprejeli 28. julija 1951 po treh tednih trdih pogajanj.

Konvencija podrobneje določa pojem begunca in določa njihove pravice. Beguncem po konvenciji pripadata svoboda veroizpovedi in prostega gibanja, pa tudi pravica do dela, do pridobivanja izobrazbe in pravica do pridobitve potnih listin. Konvencija sicer določa tudi obveznosti beguncev do države, ki jih je sprejela.