Nadaljevanje boja proti podnebnim spremembam

Več tisoč znanstvenikov razglasilo svetovne podnebne izredne razmere

Približno dve leti potem, ko je več kot 10.000 znanstvenikov iz približno 150 držav skupaj razglasilo svetovne podnebne izredne razmere, zdaj vnovič opozarjajo na problematiko in zahtevajo takojšnje spremembe. "Da bi zaščitili življenje na Zemlji, so te spremembe bolj nujne kot kadarkoli," so zapisali. Pred dvema letoma je k ukrepanju pozvalo 11.000 znanstvenikov z vsega sveta, pod članek, ki je danes objavljen v strokovni reviji Bioscience, se jih je podpisalo še dodatnih 2800.

V času od prvotne razglasitve izrednih podnebnih razmer leta 2019 so številne naravne katastrofe, kot so poplave, gozdni požari in vročinski valovi, dokazali, kakšne so lahko posledice, če se bo na Zemlji enostavno še naprej ravnalo tako kot doslej, opozorila znanstvenikov povzemajo tuje tiskovne agencije.

Leto 2020 je bilo denimo drugo najbolj vroče od začetka meritev. Aprila letos so bile koncentracije ogljikovega dioksida v zemeljskem ozračju tako visoke kot še nikoli, odkar so jih začeli spremljati. Znanstveniki med drugim pozivajo, naj se v doglednem času opusti rabo fosilnih goriv ter zagotovi boljšo zaščito raznolikosti vrst.

"Ekstremni podnebni dogodki in vzorci, ki smo jih opazili v zadnjih nekaj letih – in celo le v zadnjih nekaj tednih – poudarjajo vse večjo nujnost, s katero se moramo spoprijeti s podnebno krizo," je pojasnil soavtor članka Philip Duffy iz raziskovalnega centra Woodwell Climate Research v ameriški zvezni državi Massachusetts.

Leto 2020 je bilo denimo drugo najbolj vroče od začetka meritev. Aprila letos so bile koncentracije ogljikovega dioksida v zemeljskem ozračju tako visoke kot še nikoli, odkar so jih začeli spremljati. Znanstveniki med drugim pozivajo, naj se v doglednem času opusti rabo fosilnih goriv ter zagotovi boljšo zaščito raznolikosti vrst.

"Vedno več je znakov, da se približujemo ali smo celo že prekoračili prelomne točke v različnih sistemih na Zemlji," je poudaril soavtor William Ripple z univerze v Oregonu. Kot primer je navedel dogajanje na koralnih grebenih, v amazonskem deževnem gozdu in taljenje ledenih plošč na zahodu Antarktike in Grenlandiji. "Svoje ravnanje moramo hitro spremeniti, podnebno ukrepanje pa bi moralo biti del načrtov za obnovo po pandemiji covida-19, kjer je to le mogoče," je pozval.

Znanstveniki so že leta 2019 opozorili: "Če se človeško ravnanje, ki je vzrok za izpuste toplogrednih plinov in druge dejavnike, naklonjene podnebnim spremembam, ne spremeni temeljito in vztrajno, neizrekljivega trpljenja ljudi ni več mogoče preprečiti." Podoben prispevek so objavili tudi že dve leti pred tem.