Juncker: »Slovenija uživa največje občudovanje v EU. Tega ne bi smeli postaviti na kocko.«

Nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker si ne bi si želel, da bi imel Orban posnemovalce v Sloveniji 

Bivši predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za Sobotno prilogo Dela spregovoril o vrsti aktualnih tem in izzivov EU. Unija ima po njegovem opravka z "notranjim izzivom", ki zadeva pravna pravila, pri čemer je omenil Madžarsko in Poljsko. Kot pravi, si ne bi želel, da bi imel madžarski premier Viktor Orban posnemovalce v Sloveniji.

Juncker, ki je bil na čelu Evropske komisije med letoma 2014-2019, je v danes objavljenem pogovoru odgovarjal na vprašanja o pandemiji, viziji EU, Madžarski in pravicah LGBTIQ, davkih in arbitražni razsodbi. Med drugim je spregovoril tudi o aktualnem stanju v EU.

EU po Junckerjevem mnenju begunske krize ni mojstrsko obvladala in ostala so še številna neobvladana področja. Trenutno pa ima opraviti "z notranjim izzivom, ki zadeva pravna pravila", je dejal in pri tem omenil Madžarsko in Poljsko, ki po njegovem "počasi, a vztrajno zapuščata evropski glavni tok". "Primeri, ki jih je Evropska komisija dala na sodišče EU, morajo biti razčiščeni z upanjem, da se jih bodo tisti, ki jih odločitve zadevajo, tudi držali."

"To pomeni, da mora biti zagotovljena primarnost evropskega prava nad nacionalnim. Sicer bomo zatresli temelje EU. Smo tudi prostor prava, ki se kuje s spoštovanjem pravnih pravil. Kar nekateri, tudi manjše države članice, prezrejo: če pravo ne velja več, temveč le moč vsake članice, bodo velike nekega dne čez deset ali petnajst let samopašno urejale evropske stvari," je pojasnil. "Za Slovenijo, ki je majhna država članica, so pravna pravila pomembna za preživetje. Tega morda z današnjega vidika vsi v Sloveniji ne razumejo. A kazen sledi kmalu," je opozoril.

"Za Slovenijo, ki je majhna država članica, so pravna pravila pomembna za preživetje. Tega morda z današnjega vidika vsi v Sloveniji ne razumejo. A kazen sledi kmalu."

Opisal je, da je imel v preteklosti dober odnos z madžarskim premierjem Orbanom, a da je bilo vidno, da se poslavlja od enega dela evropskega skupnega dobra. Pozneje se je preobrnil skoraj v svoje nasprotje iz obdobja padca komunizma. "To sem zelo obžaloval. In ne bi si želel, da ima posnemovalce v Sloveniji," je povedal.

O slovenskem premierju Janezu Janši pa pravi, da je bil "odličen Evropejec v tem, da je veliko sodeloval pri odločitvah", pozneje pa da je "nekoliko zdrsnil v smer Budimpešte". Juncker verjame, da se bo Janša spet zavedal, da "Slovenija - to kaže tudi program slovenskega predsedovanja - potrebuje EU, kot tudi EU potrebuje Slovenijo. Brez Slovenije EU ni popolna".

Ena od tem razprav na zadnjem zasedanju Evropskega sveta je bil tudi položaj oseb LGBTI+. Kot je pojasnil Juncker, se je prej zagovarjalo stališče, da je to stvar nacionalnega zakonodajalca, ne pa toliko EU. Ker pa se evropska pogodba sklicuje na evropske temeljne vrednote, spoštovanje manjšin in strpnost, je to prišlo tudi na evropsko agendo. "Madžarski zakon, ki zadeva LGBTI+, ni usklajen s kanonom evropskih temeljnih vrednot in evropsko listino o temeljnih pravicah," je dejal Juncker, ki prihaja iz luksemburške krščansko-socialne ljudske stranke iz politične družine EPP.

"Madžarski zakon, ki zadeva LGBTI+, ni usklajen s kanonom evropskih temeljnih vrednot in evropsko listino o temeljnih pravicah."

Odzval se je tudi na očitke, da Evropska komisija v njegovem mandatu ni uresničila vloge in pritisnila na Hrvaško glede razsodbe arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji. "V Sloveniji sem enkrat rekel, da ima Slovenija prav (...) Takrat je hrvaški parlament prekinil zasedanje in protestiral proti tej izjavi." Kot je dejal, je pritiskal na oba premierja, da bi prišlo do zbližanja stališč, a neuspešno. Spor ostaja odprt, a po drugi strani je prišlo do umiritve situacije in ne prihaja več do incidentov na morju, kar mu je povzročalo skrbi.

Komentiral je tudi prihajajoče slovo nemške kanclerke Angele Merkel, ki se poslavlja po 16 letih na položaju. Evropski uniji je dobro dela, je dejal. S svojim delom je jasno pokazala, da evropska integracija pripada nemškemu temelju države. "Zmeraj je vprašala, ali je odločitev, ki je pred nami, dobra tudi za Evropo čez deset, petnajst let. To je bilo pravo postavljanje vprašanja," je ocenil.

"Slovenija je dežela, ki od leta 1991 uživa največje občudovanje v EU. Tega ne bi smeli postaviti na kocko."

Kot največji napaki v času svojega petletnega mandata Juncker ocenjuje odločitev, da se ni vpletel v kampanjo pred britanskim referendumom o brexitu in prepozen odziv na afero LuxLeaks, ki je na začetku mandata razkrila, s kakšnimi davčnimi olajšavami so času njegovega vodenja vlade v velikem vojvodstvu vabili multinacionalke.

Pogovor z bruseljskim dopisnikom Dela Petrom Žerjavičem pa je Juncker sklenil s sporočilom Slovencem, da "imajo drugi Evropejci Slovence zelo radi". "Tega Slovenci dejansko ne vedo. Slovenija je dežela, ki od leta 1991 uživa največje občudovanje v EU. Tega ne bi smeli postaviti na kocko", je dejal.