RTV Slovenija, kdo bo tebe ljubil?

Zarečenega kruha se največ poje

Nadzorni svet, pod vodstvom sedanjega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, je 27. 5. 2020 sprejel zelo pomemben sklep, s katerim je naložil generalnemu direktorju, da že pri predložitvi novega, razmeram covida prilagojenega finančnega načrta za tekoče leto priloži sanacijski načrt. Seveda je bilo to v kratkem časa nemogoče in tedaj ne nujno potrebno, ker je RTV še imel denar za pokritje predvidenega primankljaja iz poslovanja v letih 2020 in 2021. Od tedaj je minilo eno leto, na Programskem svetu je bila maja opravljena pomembna razprava o zagotavljanju primernega financiranja RTV Slovenija s strani ustanovitelja, tako da bi bilo sedaj za pričakovati, da bo isti človek, ki je zahteval pripravo kot predsednik NS, sedaj kot generalni direktor pripravil in predložil sanacijski načrt. Pa se po informaciji ne dogaja nič takšnega. Od tod »zarečeni kruh«! In zaradi resne finančne ogroženosti ponovno vprašanje, RTV, kdo bo tebe ljubil! Namesto tega se povsem brez argumentov trudi zamenjati direktorico TV Slovenija, kar je grozljivo in sem o tem že pisal.

Prvič sem se o ljubezni do RTV spraševal leta 2013 v tekstu objavljenem na spletni strani Nacionalnega sveta za kulturo (1), ko so v predlogu Nacionalnega programa za kulturo hoteli naložiti RTV, da bi podpiral filmsko produkcijo namesto z dvema s štirimi odstotki ... in naj bi odvajala v sklad za financiranje programov posebnega pomena 3 odstotke. Vem, da vam zveni znano! Da se zgodovina ponavlja kot farsa! Na srečo tedaj vlada pod vodstvom Alenke Bratušek in ministrom za kulturo dr. Urošem Grilcem tega ni uresničila. Ampak tudi ni niti za cent povečala RTV-prispevka, določenega leta 2012. Ga je pa seveda na srečo vrnila na 12,75 evra po tem, ko ga je vlada Janeza Janše zmanjšala na 12 evrov! RTV je tako tudi za čas vlade dr Mira Cerarja ostala prepuščena sama sebi, da zmanjšuje stroške in za poslovanje uporablja lastne »neobnovljive« izredne prihodke preteklih let.

Tako je šlo do leta 2019, ko je postalo jasno, da se preostalih, že zelo zmanjšanih rezerv za poslovanje ne sme porabiti. Da so lastni varčevalni ukrepi, ki smo jih izvajali, v bistvu izčrpani, delno tudi že na račun programa. Nadaljevanje varčevanje bi že nedopustno posegalo v delovanje RTV, torej sam program. Vendar tega, da bo brez dodatnih sredstev RTV v kratkem v velikih škripcih, nekateri politiki niso razumeli. Tedaj sem v Delu drugič postavil to preprosto vprašanje. Bomo tako kot je pri ljubezni spoznali, kaj nam pomeni šele, ko ni uslišana? Resno opozorilo je tedaj začelo rojevati rezultate. Začrtali smo pot za reševanje, ki jo je javno predstavil minister Zoran Poznič v oddaji Odkrito na tretjem TV programu: uveljaviti ustreznejši sistem preko sprememb načina zajemanja RTV prispevka, pregledati obveznosti izvajanja javne službe in videti, koliko denarja se za to potrebuje. In to ob sodelovanju vodilnih na RTV. Žal se včasih tudi najboljše želje zaradi izrednih dogodkov, izjalovijo in obrnejo v svoje nasprotje.

Za javno RTV se je marca 2020 začelo posebno obdobje. Na eni strani z aplavzom pred RTV in priznanjem poslušalcev ter gledalcev, ki so ji izrekli ogromno priznanje, tako v raziskavi mnenj kot po številka poslušanosti in gledanosti! Žal pa tudi z novimi predstavniki ustanovitelja, ki so takoj pokazali svoj odnos do javnega servisa. Saj se spomnite zapisov, da nas je preveč in da smo predobro plačani, da lažemo, da so sicer na RTV dobri novinarji, vendar ob slabem vodstvu ne pridejo do izraza. Da je 100 mio evrov, ki jih dobi s prispevkom več kot dovolj. Pravzaprav celo veliko preveč, tako da ji je potrebno vzeti 8 % prispevka (8 mio evrov) in še nacionalizirati enoto Oddajnikov in zvez, ki je s tržnimi prihodki redno zagotavljala več kot 7 mio evrov za izvajanje javne službe (programe). Porabili smo tri mesece časa in energijo, da smo dosegli, da so spremembe zakona o RTV ostale v predalu. Namesto, da bi nadaljevali pogovore o aktivnostih glede zagotavljanja ustreznega financiranja, se je takoj hotelo podrediti RTV. Tako kot v primeru STA tudi s finančnim izčrpavanjem. Vlada je takoj, zelo verjetno protizakonito, zamenjala tri člane Nadzornega sveta (v nadaljevanju NS), kar pa je sodišče z začasno uredbo zaustavilo. No, uspelo jim pa je zamenjati enega! Bil je tudi poizkus zamenjave dveh članov NS, ki jih je imenoval Državni zbor, pa je njegova pravna služba opozorila, da to ne gre. Vendar je tedaj že dobro naoljeno kolesje koalicije imenovala 8 članov Programskega sveta, tako da se je večina močno prevesila na stran članov, dokaj nekritično naklonjenih koaliciji. Vendar jim tudi tu ni šlo vse po maslu. NS ni uspel sprejeti predloga PS za mojo razrešitev, s čimer bi skupaj dali vsaj minimalno legitimiteto začetka postopka za odpoklic. Tako so morali zbirati 11 podpisov, ki so zadoščali za odločanje in glasovanje na PS. Od tedaj je znana moja izjava: »Vedel sem, da nimajo nič (argumentov), ampak da so s tem predlagati razrešitev!«. Ni jim uspelo, vendar le za glas.

Seveda pa so, ob koncu mojega mandata, uspeli postaviti za generalnega direktorja svojega človeka, ki se je od jeseni 2018 trudil postati vsaj VD generalnega direktorja in je vseskozi tako tudi deloval. Ni jih motilo, da razen ambicije Andrej Grah Whatmough ni imel ne zahtevanih triletnih izkušenj z vodenjem večjih organizacij, niti resnega poznavanja delovanja RTV. Slednje se je najbolje pokazalo, ko je PS podal dve, povsem zgrešeni poročili o očitanih primerih spornega ravnanja v informativnem programu TV Slovenije in seveda sedaj, ko skuša povsem brez argumentov, oziroma celo lažnim navajanjem dejstev, zamenjati Natalijo Gorščak.

Imamo koalicijo, ki ima jasen namen oslabiti javno RTV, ker ve, da tudi, če bi jim uspelo zamenjati odgovorne urednike, to verjetno ne bi pomenilo, popolno podreditev predvsem novinarjev.

Tako imamo sedaj zelo velik problem. Imamo koalicijo, ki ima jasen namen oslabiti javno RTV, ker ve, da tudi, če bi jim uspelo zamenjati odgovorne urednike, to verjetno ne bi pomenilo, popolno podreditev predvsem novinarjev. To seveda lahko naredi z nadaljevanjem politike nezadostnega financiranja. Seveda avtorji te politike vedo, da bo RTV Slovenija letos in v začetku prihodnega leta porabila še zadnje rezerve, ki jih je imela. To bo sovpadalo z novimi volitvami, ko nova vlada še ne bo formirana in praktično ne bo možnosti zagotoviti dodatnega nujno potrebnega denarja. Akterji so isti, kot pri STA, kjer se vidi, kako nesramno spretni so pri izogibanju zagotovitve, celo z jasno zakonsko opredelitvijo, določen financiranja. In enako ravnajo v primeru RTV. Ko so zadnjič sindikati javnega sektorja izpostavili neizponjevanje popolnoma jasne zaveze iz Sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev, je bil odgovor le, da bodo proučili argumente in podali svoje stališče septembra. To pa je že po 31. 8. do katerega bi lahko vlada samostojno sprejela sklep o uskladitvi prispevka. Tudi proračun, kot drugi možni vir za izpolnitev zaveze iz sporazuma, bo tedaj že več ali manj usklajen. Lani, ko je bil sprejet dvoletni proračun, dodatnih sredstev za izvajanje specifičnih dejavnosti RTV (manjšinski programi, povečevanje možnosti dostopnosti ranljivim skupinam …) ni bilo predvidenih. Tako je jasno, da ta vlada ne bo ne izpolnila zaveze iz sporazuma, ne zakonske obveze ustreznega financiranja! Razen morda, če uspe Andrej Grah Whatmough počistiti leve vodilne. Več jih je reklo oz. celo zapisalo, da bi bilo potem verjetno razumevanje za težave večje.

To bodo naredili še toliko lažje, ker je očitno dobil Andrej Grah Whatmough podporo koalicije z obljubo, da ne bo tečnaril za dodatno financiranje. To je tudi jasno zapisal v svoj program. Mimogrede, še vedno ni bil nikjer objavljen! Verjetno je temu vzrok tudi to, da se ve, da je povsem nerealen. Rešitev namreč vidi le v »spodbujanju upokojevanja« z nepotrebnim nagrajevanjem odločitev zaposlenih za upokojitev s 7. plačami. To je nadaljevanje njegove teze, ki jo je zastopal vsaj od leta 2017, namreč, da bi lahko RTV Slovenija, kljub vsem povečevanjem povprečnih plač, povečevanju cen pravic predvsem az športne programe in drugih stroškov poslovanja, poslovala brez primanjkljaja (izgube), če bi le zadosti zmanjšala število zaposlenih. Če vemo, da so se povprečne plače povečale v javnem sektorju za več kot 20 %, to pomeni, da bi rad zmanjšal število zaposlenih morda celo za 400. Da je v to še vedno zaverovan, se vidi tudi iz tega, ker je čisto resno v pismu zaposlenim zapisal, da bo paket upokojevanja 2021 »nedvomno pripomogel k prihodnji stabilnosti RTV«2. Zapisal je celo, da bodo »z uresničevanjem sklenjenega dogovora (s sindikati, ki so pristali na prepolovitev pravic zaposlenih; op. Igor Kadunc) skupno barko pripeljali v bolj mirne vode«. Seveda se bo kakšnih 30 do 50 zaposlenih letos res nekoliko preje upokojilo, vendar bo učinek v letu 2022 in naprej le v enem do dveh milijonih. Za redno poslovanje RTV Slovenija pa bi bilo potrebno dodatnih 7 do 9 mio evrov. Ali tolikšno zmanjšanja stroškov. Pri tem bo za to porabil več omenjeni milijon sredstev iz kapitalskih naložb, ki so bile vedno opredeljene kot vir za naložbe. Kako je možno, da tega kot bivši predsednik NS, ne pozna, kar sproža različna ugibanja. Ko sem v letu 2019 predlagal, da damo le malo več za del povišanih stroškov po sporazumu, je odločno zavrnil, ravno z argumentov, da to ne bi pomenilo razvoja. Kljub temu, da je bilo to predvideno v FN za 2019!

Na prvi pogled se zdi, da za tako RTV, kot jo poznamo sedaj, ni rešitve. Seveda je ključni problem v trenutni sestavi PS. Andrej Grah Whatmough je le rezultat tega. Vendar je možno, da bodo nekateri člani, ki so ga postavili, vendarle ugotovili, da so kupili mačka v žaklju. Morda že zelo kmalu, kajti Andrej Grah Whatmough očitno ne bo uresničil omenjenega sklepa NS , da bi moral generalni direktor pripraviti ob Finančnem načrtu tudi sanacijski program. Sklep je bil sicer mišljen za »nagajanje« meni, ker sem večkrat odločno povedal, da se sanacijskega programa brez jasnih zagotovil ustanovitelja za zagotovitev primernih sredstev ne da narediti. RTV tedaj tudi formalno ni potreboval sanacijskega programa, ker je lahko zaradi predvidene prodaje delnic in izrednih finančnih prihodkov lahko pokril del presežka odhodkov nad prihodki iz rednega poslovanja, preostanek primanjkljaja pa je lahko pokril iz presežkov iz leta 2005. Tega pa v Finančnem načrtu za 2022 ne bo mogel narediti, ker bodo rezerve presahnile! To bi je bilo že jasno že maja, oz. junija, če bi pripravil izhodišča Finančna načrta za 2022 in programu dodelil kvote za pripravo Programsko produkcijskega načrta. Pa direktorja programov, če se ne motim še danes nista dobila višine sredstev v skladu s 92. členom Statuta RTV Slovenija.

Sedaj ima drugo agendo oz. prioriteto, zamenjati direktorico TV Slovenija, potem vsaj dva, če ne tri odgovorne urednike. Če bo RTV ob tem postala še nelikvidna, toliko bolje, verjetno razmišljajo mnogi v SDS. Vendar me zelo zanima, kako se bodo na to, da je tudi Andrej Grah Whatmough ne more zagotoviti usklajenega poslovanja »z zmanjšanjem stroškov dela brez prodaje kapitalskih naložb«, odzvali njegovi podporniki v PS? Ja, zakonitosti poslovanja so krute!

Če se ne bo nič spremenilo, lahko pričakujemo, da bo junija prihodnega leta RTV Slovenija zašel v popolno krizo. Investicije zaradi omejitev, ki jih je postavljal NS, že vrsto let zaostajajo, za plače pa bo zmanjkalo denarja! Seveda bo to povzročilo velike težave, morda celo stavke.

Če se ne bo nič spremenilo, lahko pričakujemo, da bo junija prihodnega leta RTV Slovenija zašel v popolno krizo. Investicije zaradi omejitev, ki jih je postavljal NS, že vrsto let zaostajajo, za plače pa bo zmanjkalo denarja! Seveda bo to povzročilo velike težave, morda celo stavke.

Sam vidim možnost, da bi se vsaj finančno stanje popravilo, kljub volji največje stranke. Prepričanje, da višino sredstev s katerimi razpolaga RTV določa MK ali vlada je pravzaprav zmotno. S spremembo tega določila v zakonu o RTV jo lahko na novo določi Državni zbor. Ker je bil na odboru za kulturo julija 2020 sprejet sklep, da naj »pripravljalec s sprembami medisjke zakonodaje zagotovi ustrezno fiananciranje RTV in STA» je to dobra osnova, da opozicijske stranke skupaj s poslanci Desusa ter obeh manjšinskih poslancev zagotovijo za to dovolj glasov. Lahko jo na novo določijo tudi v zakonu o uresničevanju proračuna.

To ne bo pomenilo nagraditev Andreja Graha Whatmougha, kajti on je vendarle bolj ali manj odpisan. Ne le zaradi zelo verjetne razveljavitve sklepa PS o imenovanju s strani sodišča. Enostavno, ker se je v tem kratkem času, pokazal skupaj s svojimi ožjimi sodelavci kot popolnoma nekompetentnem.

Tako se bo potrebno za ohranitev vsaj sedanje RTV Slovenija še zelo boriti. Na to kažejo tudi izkušnje, ko se uničevanje STA praktično ne da ustaviti. Enako se lahko zgodi z RTV!

Bomo morali obnoviti poznavanje pesmi, le vkup, le vkup ugoda gmajna?

PS.: Teks je v osnovi nastal in bil skoraj pripravljen za objavo 30. 7. 2021, ko sem bil obveščen o nezaslišanem predlogu razrešitve direktorice TV Slovenija. Tako je dokonćanje moralo malo počakati. Ostaja pa realnost vse kar sem redaj že zapisal, ob novem dokazu odločnosti metle. Le še ena dodatna in neposredna grožnja javni RTV, kot bi morala biti.

* 1 Še sedaj se najde na http://arhiv.nuk.uni-lj.si/wayback/20200113135439/
http://nsk-slo.si/index.php/odkrito_povedano/clanek/igor_kadunc_rtv_slovenija_kdo_bo_tebe_ljubil

** 2 Pismo Andreja Graha Whatmougha zaposlenim z dne 15. 7. 2021

*** Zapis je bil najprej objavljen na avtorjevem spletnem blogu