LV, STA

 |  Politika

»Vrtovec naj predlaga razpravo o izstopu EU iz pogodbe o energetski listini«

Civilnodružbene organizacije pozivajo voditelje evropskih držav, naj se držijo svojih obljub

Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo

Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo
© Borut Krajnc

Več kot 400 civilnodružbenih evropskih organizacij voditelje evropskih držav poziva, naj se držijo svojih podnebnih obljub, dajo prednost podnebnim politikam in izstopijo iz pogodbe o energetski listini. "Minister Jernej Vrtovec naj na septembrskem neformalnem zasedanju ministrov predlaga politično razpravo o izstopu EU iz pogodbe," poziva Umanotera.

"Pogodba o energetski listini predstavlja oviro prehodu na čisto energijo, zato je skrajni čas za izstop iz nje," so v sporočilu za javnost izpostavili v Umanoteri. Voditelje vseh evropskih držav pozivajo, naj najpozneje do mednarodne podnebne konference COP26 novembra letos izstopijo iz pogodbe o energetski listini. "Znanstveniki so v svojem sporočilu enotni - če želimo preprečiti najhujše posledice podnebne krize, moramo segrevanje planeta omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Toda države, ki so se odločile za sprejetje nujno potrebnih podnebnih ukrepov in zato pričele z opuščanjem fosilnih goriv, ostajajo še naprej ujetnice fosilne industrije."

Razlog po njihovih navedbah tiči v pogodbi o energetski listini ali ECT, ki energetskim korporacijam omogoča, da države tožijo za vrtoglave zneske zaradi njihovih podnebnih politik. "V začetku tega leta je nemško premogovno podjetje RWE sprožilo tožbo proti nizozemski vladi zaradi sprejetja zakona o postopni odpravi premogovnih elektrarn do leta 2030, pri čemer zahtevana odškodnina znaša 1,4 milijarde evrov," so navedli.

"Čeprav se morda sliši neverjetno, je vprašanje o tem, kako dolgo bomo vsi skupaj še talci fosilne industrije, trenutno odvisno predvsem od Slovenije. Slovenija kot predsedujoča Uniji namreč lahko predlaga, da se razprava o izstopu Unije iz ECT uvrsti na dnevni red zasedanj voditeljev EU."

Andrej Gnezda,
Umanotera

Tudi Slovenija se lahko po njihovih opozorilih kmalu znajde na zatožni klopi zaradi podjetja Ascent Resources. Slednje je napovedalo tožbo v višini 120 milijonov evrov zaradi odločitve Slovenije, da je potrebno preveriti vplive frackinga na okolje.

V mreži Plan B za Slovenijo so na ministra za infrastrukturo Vrtovca naslovili pobudo, s katero pozivajo k skupnemu izstopu Slovenije in ostalih članic EU iz mehanizma ECT. "Politika je edina, ki lahko preseka ta gordijski vozel in se odloči, ali bo varovala naše življenjsko okolje ali pa dobičke energetskih velikanov," je dejala Lidija Živčič iz društva Focus.

"Čeprav se morda sliši neverjetno, je vprašanje o tem, kako dolgo bomo vsi skupaj še talci fosilne industrije, trenutno odvisno predvsem od Slovenije. Slovenija kot predsedujoča Uniji namreč lahko predlaga, da se razprava o izstopu Unije iz ECT uvrsti na dnevni red zasedanj voditeljev EU," je ob tem izpostavil Andrej Gnezda iz Umanotere.

Naklonjenost ideji o tem, da EU in njene članice izstopijo iz ECT, so že izrazile Francija, Španija, Poljska in Grčija, po informacijah Umanotere pa se k temu nagiba še več članic EU.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.