Logar: Slovenija bo sprejela do pet oseb iz Afganistana

Porazdelitev med državami članicami EU

Zunanji ministri EU so na torkovem izrednem sestanku, posvečenem razmeram v Afganistanu, soglašali, da države članice Afganistancem, ki so v preteklih 20 letih sodelovali s skupno evropsko zunanjo službo, pomagajo v okviru vseh možnih zmogljivosti in jih varno prepeljejo v EU, s čimer bi se izognili morebitnim povračilnim ukrepom talibanskega režima. Po Logarjevih besedah gre za 400 do 500 oseb. "Države članice so izrazile solidarno pripravljenost, da nosijo del bremen glede na velikost in možnost sprejema," je dejal minister in dodal, da bi za Slovenijo to bilo do pet oseb.

Teh dodatnih do pet lokalnih sodelavcev EU bi Slovenija sprejela ob afganistanskih sodelavcih, ki so pomagali Slovenski vojski in so zaprosili za pomoč in zaščito Slovenije. Kot je v torek zvečer na POP TV pojasnil obrambni minister Matej Tonin, gre za skupino 14 oseb.

Logar je ob tem poudaril, da je Slovenija pripravljena sprejeti tiste Afganistance, ki so sodelovali s Slovensko vojsko in z evropsko diplomatsko službo. O možnosti sprejema beguncev iz Afganistana, ki bi iskali zatočišče v Evropi ali Sloveniji, pa minister odgovarja, da bo Slovenija "izvršila tisto, kar v tej solidarnostni formuli želi pokazati skupaj z ostalimi članicami v okviru pomoči afganistanskim sodelavcem, drugega bremena pa v tem pogledu zaenkrat ne bomo ponudili".

Zunanji ministri so bili sicer mnenja, da mora EU poiskati kanal komunikacije s talibanskim režimom iz zelo jasnih razlogov – da lahko spremlja in skuša vplivati na razvoj dogodkov, da hkrati pravočasno stori vse, da ne bi Afganistan zopet postal zatočišče terorizma, pa tudi, da ne pride do kršitev človekovih pravic.

Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po sestanku dejal, da se bo EU morala pogovarjati s talibani, da bi preprečili humanitarno in migracijsko katastrofo.

Borrell je "pripoznal dejstvo, da so talibani prevzeli oblast v Kabulu in so kot taki edini možni sogovornik pri zasledovanju ciljev, ki jih ima EU", tudi v luči vladavine prava in varovanja človekovih pravic, je dejal Logar.

Govora je bilo tudi o tako imenovani pogojnosti, torej da bo EU nadaljevala s humanitarno pomočjo, da pa je razvojna pomoč močno povezana s tem, kakšni bodo nadaljnji koraki uradnega Kabula. Če bi ta s svojimi dejanji prestopil rdečo črto, bi se ustavila tudi razvojna pomoč EU. To je po Logarjevem mnenju tudi edini vzvod, ki ga trenutno ima EU poleg diplomatskih aktivnosti.