Proračunski primanjkljaj: 2,23 milijarde evrov

Za protikoronske ukrepe je bilo iz državnega proračuna letos do konca julija izplačanih dve milijardi evrov

Prihodki državnega proračuna so v prvih sedmih mesecih dosegli 6,16 milijarde evrov, kar je 21,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 15,7 odstotka na 8,40 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 2,23 milijarde evrov in je bil malenkost višji kot lani ob tem času. K višjemu primanjkljaju je prispevala rast odhodkov, kjer so se po podatkih finančnega ministrstva najbolj povečala sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji.

Obveznosti za plačilo plač in prispevkov so se povišale za 13,8 odstotka na 976,4 milijona evrov. To povišanje je posledica napredovanj in dogovora o plačah, višjega izplačanega regresa, sprostitve izplačil delovne uspešnosti ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.

Za 4,9 odstotka višji kot v prvih sedmih mesecih lani so bili tudi izdatki za blago in storitve, medtem ko je bilo za poplačilo domačih in tujih obresti iz proračuna izplačanega 8,5 odstotka manj denarja kot lani v tem času. Nižji izdatki iz tega naslova so posledica operacij državne zakladnice z upravljanjem javnega dolga, pravijo na ministrstvu.

V okviru tekočih transferjev je bilo za subvencije v sedmih mesecih letos namenjenih 618,8 milijona evrov oz. 42,7 odstotka manj kot pred letom, največ za povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo.

Izplačila transferjev posameznikom in gospodinjstvom so se povečala za 58,4 odstotka in so v sedmih mesecih skupaj znašala 1,71 milijarde evrov. Po blizu eno tretjino tega zneska predstavljajo transferji za zagotavljanje socialne varnosti ter drugi transferji posameznikom, ki so se oboji povečali za po nekaj več kot 50 odstotkov.

Za ukrepe po protikoronski zakonodaji je bilo iz državnega proračuna letos do konca julija izplačanih dve milijardi evrov, potem ko se je v letu 2020 ta znesek ustavil pri 1,88 milijarde evrov.

Vplačila v proračun EU so v tem obdobju znašala 345,7 milijona evrov in so glede na enako obdobje lani višja za 9,2 odstotka. Ta rast je po navedbah finančnega ministrstva skladna s sprejetim proračunom EU ter je posledica izstopa Združenega kraljestva iz unije.

Drugi tekoči domači transferi so bili glede na enako obdobje lani višji za 26,1 odstotka in so skupaj znašali 3,14 milijarde evrov. Transferji javnim zavodom so znotraj tega zneska porasli za 41,3 odstotka, glavnina povečanja pa izhaja iz višje obveznosti za stroške dela.

Izplačil investicijskih odhodkov in transferjev je bilo do konca julija za 418,8 milijona evrov, kar je 34,5 odstotka več kot pred letom. Največji delež teh izdatkov je bil namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev.

Vplačila v proračun EU so v tem obdobju znašala 345,7 milijona evrov in so glede na enako obdobje lani višja za 9,2 odstotka. Ta rast je po navedbah finančnega ministrstva skladna s sprejetim proračunom EU ter je posledica izstopa Združenega kraljestva iz unije.

Še višji primanjkljaj je ublažila občutna rast prihodkov, predvsem na račun višje rasti dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb, davka na dodano vrednost (DDV) ter prejetih sredstev iz EU.

Davkov se je v prvih sedmih mesecih v proračun steklo 5,14 milijarde evrov, kar je 23,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem so se prilivi od dohodnine povečali za 45,9 odstotka, od davka od dohodkov pravnih oseb pa celo za 75,4 odstotka, potem ko sta bila v lanskem letu dva obroka akontacij tega davka oproščena plačila.

DDV je država med januarjem in julijem pobrala 21,4 odstotka več kot v prvih sedmih mesecih lani, ko je večji del veljalo zaprtje javnega življenja kot posledice interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, kar se je odražalo v zastoju gospodarske aktivnosti in potrošnje prebivalstva. Prav tako so v primerljivem obdobju lanskega leta nekatera podjetja pri plačilu obveznosti iz naslova DDV zaprosila za odlog in obročno plačevanje davčnih obveznosti.

Prejeta sredstva iz EU so se povečala za 16 odstotkov na skupaj 431,6 milijona evrov v sedmih mesecih.

Dolg državnega proračuna se je julija, ko je Slovenija uspešno izdala prvo trajnostno obveznico, in sicer v višini ene milijarde evrov z ročnostjo 10 let, povečal za približno milijardo evrov in je zadnji dan meseca znašal 37,5 milijarde evrov.