Novi krog o učnem jeziku na slovenskih univerzah in drugih visokošolskih inštitucijah

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v javno obravnavo dalo predlog Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva (NPVŠ) 2021–2030, ki ga je sprejel Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, pripravila pa njegova delovna skupina. Gre za strateški dokument razvoja slovenskega visokega šolstva in z njim povezane znanosti. Del tega razvoja je krepitev povezovanja našega visokega šolstva z mednarodnim okoljem in čim boljša vključenost vanj. V vedno bolj medsebojno povezanem globalnem okolju je samoumevno, da sodi v ta okvir tudi nadaljnje odpiranje slovenskega visokošolskega prostora učiteljem in študentom iz tujine.

To seveda ponovno odpira vprašanje učnega jezika na slovenskih visokih šolah oziroma koliko odpreti v slovenski visokošolski sistem vrata angleščini, ki je postala današnja lingua franca. Po veljavnem Zakonu o visokem šolstvu in v skladu z Ustavo Republike Slovenije je v njem le z nekaj utemeljenimi izjemami učni jezik slovenščina. Predlog NPVŠ pa predvideva, da bo »oblikovan nabor študijskih programov, ki jih bo posamezna visokošolska inštitucija ponujala v tujih jezikih – prednostna bo usmeritev v podiplomske študijske programe. Visokošolski zavodi bodo za vse tri stopnje študijskih programov avtonomno vodili ustrezno jezikovno politiko«.

Predlog predvideva visoko avtonomijo posameznih visokošolskih zavodov glede učnega jezika. Ob njem želi Slovenska akademija znanosti in umetnosti v javni razpravi, ki poteka, opozoriti širšo javnost na svojo izjavo v zvezi z učnim jezikom na visokošolskih zavodih. Leta 2016 jo je sprejelo Predsedstvo SAZU in nanjo sta ob pripravi predloga NPVŠ opozarjala in se nanjo sklicevala tudi predstavnika SAZU v Svetu RS za visoko šolstvo.

Izjava (dostopna na: https://www.sazu.si/even ts/586e5c8130c533591a7ef5e2) se glasi: »Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti smo prepričani, da morajo študentje na slovenskih univerzah, financiranih iz javnih sredstev, obdržati pravico in imeti možnost opravljati študij v slovenskem jeziku. Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti se zavzemamo za tako zakonsko rešitev vprašanja učnega jezika v javnem visokem šolstvu, ki bo ob spodbujanju mobilnosti visokošolskih učiteljev in študentov ter uporabe študijskih gradiv tudi v tujih jezikih vsakemu študentu v javnem visokošolskem sistemu omogočala, da svoje obveznosti v celoti opravlja v slovenskem jeziku. Vzporedni programi v tujih jezikih naj se financirajo izključno iz neproračunskih sredstev, kot so npr. šolnine. Taka ureditev po našem mnenju utrjuje državotvorno vlogo slovenskega jezika in spodbuja odpiranje visokošolskega izobraževanja v mednarodni prostor.« Menim, da vsi deležniki v visokem šolstvu razumemo tako potrebo po čim boljši vključenosti slovenskega visokega šolstva v mednarodno okolje, kar je nujno povezano z uporabo angleščine oziroma tujih jezikov, kot tudi potrebo po polnofunkcijskem razvijanju slovenskega jezika (v visokem šolstvu), saj je prav slovenski jezik temeljni izraz naše identitete. Na SAZU zato pričakujemo, da bo v vprašanju učnega jezika oziroma učnih jezikov v slovenskem visokem šolstvu sprejeta takšna rešitev, ki bo razumno upoštevala oba vidika in ne bo škodovala ne enemu ne drugemu. Izkušnje učijo, da to ne bo lahka naloga. Uspešno jo bo mogoče rešiti le v strpnem dialogu vseh deležnikov, ki ga bo moralo na transparenten in demokratičen način voditi pristojno ministrstvo.