STA

12. 9. 2021  |  Svet

»Zelena« županja Pariza bo kandidirala za predsednico države

"Želim, da imajo vsi otroci v Franciji enake možnosti, kot sem jih imela jaz," je dejala Anne Hidalgo, prva ženska županja v zgodovini Pariza. Njena družina je v Francijo pobegnila iz Španije, in sicer pred fašistično diktaturo Francisca Franca. 

Pariška županja Anne Hidalgo je danes oznanila, da se bo potegovala za kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo v Franciji prihodnje leto. V predsedniški boj se je danes podala tudi voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen.

Hidalgo je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP favoritka za kandidatko socialistov na volitvah. Kandidaturo je napovedala v govoru v severozahodnem mestu Rouen. Med drugim je napovedala, da bi bila ena od njenih glavnih prioritet, če bi bila izvoljena za predsednico države, vzpostavitev nizkoogljičnega gospodarstva v Franciji.

62-letna hči španskih priseljencev, ki so v Francijo pobegnili pred fašistično diktaturo Francisca Franca, je leta 2014 postala prva ženska na čelu Pariza. Svoj vzpon od skromnih začetkov v stanovanjskem naselju mesta Lyon je pripisala moči Francije, da otrokom pomaga premagati razredne predsodke. "Želim, da imajo vsi otroci v Franciji enake možnosti, kot sem jih imela jaz," je dejala.

Ankete sicer trenutno kažejo, da bi v prvem krogu predsedniških volitev, ki bo potekal aprila, zbrala le od sedem do devet odstotkov glasov, če bo izbrana za kandidatko socialistov.

Anne Hidalgo si prizadeva, da bi v Parizu zmanjšali število avtomobilov in ozelenili mesto. 

Kmalu zatem, ko je Hidalgo oznanila svojo kandidaturo, je to v mestu Frejus na jugu Francije storila tudi voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen, ki se bo za položaj potegovala že tretjič. Ob tem je vodenje stranke za čas predsedniške kampanje predala svojemu mlademu namestniku Jordanu Bardelli.

53-letna Le Pen je privržencem obljubila, da bo očistila "dele Francije, ki so bili talibanizirani", s čimer se je sklicevala na prisotnost radikalnih islamistov v nekaterih stanovanjskih naseljih v po državi.

Prav tako se je postavila na stran protestnikov, ki se borijo proti uvedbi covidnega potrdila. Uporabo potrdila je označila za "nesorazmerno kršitev pravice do svobode". Po njenem mnenju predsedniške volitve "ne bodo le izbira družbe, kot so bile prejšnje volitve, ampak izbira civilizacije ".

Leta 2022 bosta samo dve možnosti, je dejala: "bodisi redčenje Francije z migracijskim potopom bodisi preskok, ki bo Francijo pripeljal v tretje tisočletje na temeljih ideje o naciji".

Na predsedniških volitvah bo kandidirala tudi voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen, ki se bo za položaj potegovala že tretjič.

Analitiki so ob tem opozorili, da si francoski volivci po dveh neuspelih kampanjah Marine La Pen v letih 2012 in 2017 morda želijo novih kandidatov. Kandidaturo La Pen bi lahko ogrožala kandidatura pripadnika skrajne desnice, spornega televizijskega strokovnjaka in avtorja Erika Zemmourja, saj se pojavljajo ugibanja, da naj bi nameraval tudi on oznaniti svojo kandidaturo, poroča AFP.

EgGYKCIFvUY

kSuXaaJKo3I

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.