DK, STA

15. 9. 2021  |  Družba

Za povezovanje kulture in gospodarstva

Ključno poslanstvo certifikata Kulturno podjetje je osveščanje o pomenu kulture v Sloveniji

© Facebook

Društvo Asociacija od leta 2019 v partnerstvu z društvom Mesto žensk in Društvom humanistov Goriške ter ob sofinanciranju ministrstva za javno upravo izvaja projekt Certifikat Kulturno podjetje. Kot je na predstavitvi poudarila predsednica Asociacije Inga Remeta, je ključno poslanstvo projekta osveščanje o pomenu kulture.

Po besedah Inge Remeta v Asociaciji ob zagovorništvu neodvisne kulture skozi vsa leta ugotavljajo, da ostajajo nenaslovljene nekatere ključne stvari, ki se tičejo njihovega področja dela - splošno pomanjkanje zavedanja o pomenu kulture, o njenem bogastvu in vsem, kar ta doprinaša. Zato so se v sodelovanju z društvom za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk in Društvom humanistov Goriške lotili projekta Certifikat Kulturno podjetje.

Po besedah strokovnega vodje Asociacije Tadeja Meserka so iskali načine, ki bi obema stranema prinesli nekaj dobrega. Raziskovali so mehanizme, ki jih uporablja gospodarstvo, in iskali možnosti, kako v te modele vključiti kulturo. Raziskave namreč potrjujejo, da ima kultura uporabne učinke in da lahko pripomore k boljšemu delovanju podjetja. Pri tem jim seveda ne gre le za povečanje dobička podjetij, ampak za sinergijo in izboljšanje položaja družbe v celoti, je poudaril.

Po besedah Inge Remeta v Asociaciji ob zagovorništvu neodvisne kulture skozi vsa leta ugotavljajo, da ostajajo nenaslovljene nekatere ključne stvari, ki se tičejo njihovega področja dela - splošno pomanjkanje zavedanja o pomenu kulture, o njenem bogastvu in vsem, kar ta doprinaša. Zato so se v sodelovanju z društvom za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk in Društvom humanistov Goriške lotili projekta Certifikat Kulturno podjetje.

Projekt ima po Meserkovih besedah štiri razvojne stopnje. Prva je obsegala mapiranje pomembnih raziskav in razumevanje različnih načinov certificiranja. V drugi fazi so opravili več kot 30 polstrukturiranih intervjujev s podjetji, pri čemer je bila struktura podjetij zelo različna, ter izvedli anketo. V tretji fazi so oblikovali modele, ta faza pa je bila namenjena tudi testiranju. Pred njimi je še zadnja faza, ki bo predvidoma izvedena konec letošnjega oz. v začetku prihodnjega leta, ko bodo projekt predstavili podjetjem in skušali najti dolgoročne partnerje, ki se bodo pripravljeni zavezati k vstopu v tak model.

Predsednica Mesta žensk Urška Jež je dodala, da so 30 podjetij, s katerimi so bili opravljeni intervjuji, izbrali izmed več 200 podjetij, ki jih imajo v svoji bazi. Pri tem jim je bilo pomembno vodilo analiza, s katero so ugotovili, da v teh podjetjih že potekajo določene aktivnosti, povezane s kulturo, ali pa imajo pridobljene že nekatere druge certifikate. Zanimala jih je namreč tudi njihova izkušnja s certificiranjem, saj so želeli sam postopek certificiranja narediti čim bolj uporabnikom prijazen.

Mesto žensk se je v projekt vključilo predvsem z aktivnostmi s področja uprizoritvenih umetnosti, denimo s plesom in gledališčem kot obogateno športno aktivnostjo ali izseki predstav kot možnostjo ambientalnega elementa v čakalnici ali v poslovnih prostorih. Društvo humanistov Goriške, ki deluje na področju knjige, se je, kot je povedala predsednica društva Katja Pahor, v projekt vključilo predvsem pri razvoju aktivnosti na področju knjige, denimo kot izdajatelj revije Razpotja.

V tretji razvojni fazi so različne konkretne načine povezovanja in vključevanja kulture v poslovno okolje testirali s štirimi pridruženimi razvojnimi partnerji. Irena Moro iz Družbe Moro je povedala, da so njihove stranke z veseljem prelistavale revijo Razpotja ter dodala, da bi za poglobljene vsebine, ki ji revija prinaša, morda potrebovale le nekoliko več časa. Kristina Sever z Elektra Ljubljana pa je povedala, da jih je v podjetju z 860 zaposlenimi, pri čemer je 85 odstotkov moških, večina zaposlenih pa ima tehnično izobrazbo, skrbelo, kakšen bo odziv. Odločili so se za dramsko delavnico in lov za namigi, kar je bilo oboje pozitivno sprejeto. Sodelovali sta še Avtohiša Malgaj in pisarna odvetnice Urše Chitrakar.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.