»Informacije so javna dobrina – zaščititi moramo novinarke in novinarje«

Predsednica Evropske komisije pozvala k zaščiti novinarjev, odločena braniti evropske vrednote

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je včeraj v govoru o stanju v Evropski uniji (EU) v Strasbourgu pozvala k zaščiti novinarjev in ustavitvi tistih, ki ogrožajo svobodo medijev. Ob tem je napovedala zakonodajo o svobodi medijev. Izrazila je tudi odločenost braniti evropske vrednote, ki so zapisane v evropskih pogodbah in torej zavezujoče.

Von der Leyen je del govora o stanju v uniji, ki ga je imela na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu, namenila tudi svobodi medijev. Kot je dejala, so novinarji tarča napadov le zato, ker opravljajo svoje delo.

"Informacije so javna dobrina. Zaščititi moramo tiste, ki ustvarjajo preglednost - novinarke in novinarje," je poudarila. Zato je komisija pripravila priporočilo za izboljšanje zaščite novinarjev.

Pozvala je k ustavitvi tistih, ki ogrožajo svobodo medijev. Medijske hiše niso zgolj navadna podjetja. Njihova neodvisnost je bistvenega pomena. Zato Evropa potrebuje zakonodajo, ki bo to neodvisnost zaščitila. Takšno zakonodajo o svobodi medijev bo komisija predlagala v prihodnjem letu, je napovedala.

"Kajti če branimo svobodo naših medijev, branimo tudi našo demokracijo," je še dejala v svojem govoru.

V njem je spregovorila tudi o vladavini prava, pri čemer je izpostavila skupne evropske vrednote. "Vsi smo se zavezali k njihovemu spoštovanju, ko smo kot svobodne in suverene države postali del unije," je dejala.

"Pripravljeni smo jih braniti in v tej odločenosti ne bomo nikdar popustili," je dodala.

Te vrednote so zapisane v evropskih pogodbah in sodbe Sodišča EU jih varujejo. "Te sodbe so zavezujoče in skrbimo za to, da se spoštujejo, in sicer v vseh državah članicah unije," je zatrdila.

Pri tem je naznanila, da bodo letna poročila o pravni državi od prihodnjega leta vključevala tudi konkretna priporočila državam članicam.

V nekaterih članicah je prišlo do zaskrbljujočega razvoja dogodkov, je še opozorila von der Leyen, ki stavi na dvojni pristop, ki združuje tako dialog kot tudi odločno ukrepanje.

Pandemija covida-19 otežila delo novinarjev

Danes pa je Evropska komisija predstavila sploh prvo priporočilo za okrepitev varnosti novinarjev v EU, ki se soočajo z vse več napadi in celo umori. Nacionalne oblasti poziva k odločni preiskavi vseh kaznivih dejanj ter h krepitvi varnosti novinarjev na protestih, na spletu ter žensk in predstavnikov manjšin v tem poklicu.

Na novinarsko vprašanje, kako zagotoviti zaščito novinarjev v državah, kjer ni zaupanja med mediji in oblastmi, je podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Jourova izpostavila, da v primeru težav vzpostavijo dialog z vlado.

Ob tem je navedla primer slovenskega novinarja Zgage, ki je po njenih besedah dobil zaščito na evropski ravni. Takrat je komisija vzpostavila neposreden stik s pristojnimi ministri, je pojasnila Jourova na novinarski konferenci, na kateri je predstavila priporočilo.

Izpostavila je, da je še zlasti nesprejemljivo nasilje nad posameznimi novinarji, ki izhaja iz neposrednih napadov politikov. Politiki morajo po njenih besedah sprejeti kritike in se nanje odzvati z dejstvi in argumenti, ne z nasiljem ali sovražnimi komentarji, uperjenimi proti novinarjem.

Na dodatno novinarsko vprašanje, ali bo predsednica Ursula von der Leyen slovenskega premierja Janeza Janšo pozvala, naj preneha napadati novinarje, je Jourova odgovorila, da ne more govoriti v imenu predsednice, ki da je sicer imela temeljito razpravo z Janšo ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Na dodatno novinarsko vprašanje, ali bo predsednica Ursula von der Leyen slovenskega premierja Janeza Janšo pozvala, naj preneha napadati novinarje, je Jourova odgovorila, da ne more govoriti v imenu predsednice, ki da je sicer imela temeljito razpravo z Janšo ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU.

Podpredsednica komisije je ob tem pojasnila, da je Slovenijo navedla kot primer, ko je komisija vzpostavila dialog z vlado članice zaradi napadov na novinarje, da pa ne zaznavajo agresivne retorike samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih članicah.

Komisija ob predstavitvi priporočila opozarja, da je pandemija covida-19 otežila delo novinarjev, v nekaterih primerih tudi oklestila njihove prihodke, in omejila njihov dostop do dogodkov. Obenem je bolj kot kdaj koli osvetlila ključno vlogo novinarjev pri obveščanju.

Za okrepitev zaščite novinarjev komisija priporoča, naj članice odločno preiskujejo in preganjajo vsa kazniva dejanja na tem področju na podlagi domače in evropske zakonodaje ter po potrebi vključijo evropske organe, kot sta Europol in Eurojust.

Priporoča vzpostavitev neodvisnih nacionalnih služb v podporo novinarjem, ki naj bi zagotavljale pravno pomoč, psihološko podporo in zatočišča za novinarje, ki se soočajo z grožnjami.

Poziva tudi k okrepitvi zaščite novinarjev med protesti. Članice naj med drugim zagotovijo redno usposabljanje za organe pregona, ki bo omogočilo, da bodo lahko novinarji in drugi predstavniki medijev ob protestih delali varno in brez omejitev.

Prav tako poziva h krepitvi zaščite novinarjev na spletu, saj je zaradi spletnega spodbujanja sovraštva, groženj s fizičnim nasiljem in tudi kibernetskih tveganj to vse večji razlog za zaskrbljenost, ter k zaščiti žensk in predstavnikov manjšin v tem poklicu.

"Noben novinar ne sme umreti ali biti poškodovan zaradi svojega dela. Novinarje moramo podpreti in zaščititi, so bistveni za demokracijo."

Vera Jourova

"Noben novinar ne sme umreti ali biti poškodovan zaradi svojega dela. Novinarje moramo podpreti in zaščititi, so bistveni za demokracijo," je ob predstavitvi priporočila poudarila podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova.

V letu 2020 se je po podatkih komisije v EU zgodilo več kot 900 napadov na novinarje, kar je zaskrbljujoč trend. Približno eden med tremi incidenti se zgodi med protesti, ki so bili v lanskem letu najpogostejši prostor napadov na novinarje.

Komisija bo varnost novinarjev še naprej analizirala v okviru letnih poročil o vladavini prava v članicah unije. Članice morajo komisijo obvestiti o ukrepih za zaščito novinarjev v 18 mesecih po sprejetju priporočila.

V poročilu o vladavini prava v Sloveniji je komisija letos že drugič zapored opozorila tudi na grožnje novinarjem. "Spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem so vse večji vir zaskrbljenosti. Poroča se o več tožbah proti novinarjem z zastraševalnim učinkom," navaja v poročilu, objavljenem julija.

KREUxCY29U0