DK, STA

20. 9. 2021  |  Politika

Kdo bo po Angeli Merkel vodil Nemčijo?

Tudi na zadnjem soočenju nemških kanclerskih kandidatov je bil po mnenju večine vprašanih najprepričljivejši Olaf Scholz

Olaf Scholz

Olaf Scholz
© Frank Schwichtenberg / Wikimedia Commons

Glavni trije kandidati za naslednika nemške kanclerke Angele Merkel so se v nedeljo zvečer, teden dni pred zveznimi parlamentarnimi volitvami v Nemčiji, spopadli na še zadnjem od treh velikih televizijskih soočenj. Po anketah je bil najbolj prepričljiv znova kanclerski kandidat socialdemokratov (SPD) in aktualni finančni minister Olaf Scholz.

Scholz se je najbolje odrezal tudi na prejšnjih dveh soočenjih, ki jih v Nemčiji imenujejo troboji, saj na njih prvič doslej sodelujejo trije kanclerski kandidati in ne le kandidata konservativne unije CDU/CSU in SPD kot v preteklosti.

Sinoči je bil najbolj prepričljiv po mnenju 42 odstotkov vprašanih. Sledil mu je kanclerski kandidat konservativcev Armin Laschet s 27 odstotki, medtem ko je kandidatka Zelenih Annalena Baerbock prepričala 25 odstotkov gledalcev, poroča nemški Deutsche Welle.

Glavne teme so bile - podobno kot na minulih dveh trobojih - boj proti podnebnim spremembam in gospodarstvo ter davčna in socialna politika. Glede pandemije covida-19 je bila v ospredju kampanja cepljenja, ki bi jo želeli vsi trije kandidati pospešiti, vendar pa uvedbi obveznega cepljenja niso naklonjeni.

Ob koncu soočenja, ki so ga tokrat pripravile komercialne televizije Pro7, Sat1 in Kabel 1, so dobili priložnost, da na kratko povzamejo bistvo svojega načrta za prihodnost in izpostavijo tri ključne ukrepe prvega leta njihovega morebitnega mandata na čelu nemške vlade.

Sinoči je bil najbolj prepričljiv po mnenju 42 odstotkov vprašanih. Sledil mu je kanclerski kandidat konservativcev Armin Laschet s 27 odstotki, medtem ko je kandidatka Zelenih Annalena Baerbock prepričala 25 odstotkov gledalcev, poroča nemški Deutsche Welle.

Scholz je izbral zvišanje minimalne plače na 12 evrov na uro - to je tudi ena ključnih obljub Zelenih -, stabilizacijo pokojninskega sistema in bistveno krepitev obnovljivih virov energije. SPD se v volilnem boju skuša volivcem predstaviti kot bolj zelena, socialno pravična in v prihodnost usmerjena od unije CDU/CSU, s katero je trenutno v koaliciji.

Laschet se je ob koncu odločil ponoviti, da bi se kot kancler zavzemal za "povezanost Evrope v teh težkih časih", za "podnebno nevtralno industrijo" in "gospodarsko močno državo" ter za krepitev notranje varnosti. Tudi sicer pogosto opozarja na nevarnost terorizma in organiziranega kriminala ter izpostavlja uspehe svoje politike ničelne tolerance do kriminala pri vodenju Severnega Porenja-Vestfalije.

Baerbock bi predvsem naredila konec stari nemški navadi, da "počnejo stvari, ko gre za podnebne ukrepe, na pol". Prioriteta njene domače politike bi bili otroci in družine, vodilo njene zunanje politike pa bi bile "človekove pravice v središču Evrope". Na sploh je kandidatka Zelenih tudi sinoči izpostavljala podnebne teme ter Scholzu in Laschetu znova očitala premalo ambicioznosti v boju proti globalnemu segrevanju.

A tarča njenih napadov je bil tokrat skoraj izključno Laschet, kar je, kot izpostavljata tako DW kot bilten Politico, še en indikator, da se SPD in Zeleni očitno vse bolj zbližujejo. V skladu s tem je na vprašanje, s kom bi najraje oblikovala koalicijsko vlado, odgovorila, da "bi bilo za CDU najbolje, da gre v opozicijo". Scholz je dejal, da bi "najraje oblikoval vlado skupaj z Zelenimi".

Laschet je ponovil, da CDU nikoli ne bi šla v koalicijo niti s skrajno desnico niti s skrajno levico ter nasprotnikoma znova očital, da bi se bila pripravljena "spajdašiti" s stranko Levica.

Soočenje je znova zaznamovala skorajda popolna odsotnost evropskih in zunanjepolitičnih tem, na kar so v svojih komentarjih sinoči opozorili predvsem privrženci Zelenih. "Celotna Evropa je zazrta v volitve bundestaga, a ta volilna kampanja ni zazrta v Evropo," je na Twitterju zapisal evropski poslanec Zelenih Sven Giegold in to označil kot "sramoto za največjo državo EU".

hDMN6ergLXA

YTjFU4nClpU

EGUHk0JSxuw

FaZr-oLGzPo

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.