»Pokazalo se je, kako krhke so lahko nekatere temeljne demokratične vrednote«

Na Evropski mladinski konferenci o prihodnosti Evrope po meri mladih

V Mariboru se je danes začela štiridnevna virtualna Evropska mladinska konferenca, na kateri okoli 200 predstavnikov mladih oblikovalcev politik in strokovnjakov s področja mladine iz vseh držav EU razpravlja o prihodnosti Evrope po epidemiji covida-19. Na njej bodo oblikovali priporočila, kako zagotoviti "participacijo in prostor za vse".

Konferenca, ki jo organizira Urad RS za mladino v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije, je po navedbah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport največji mladinski dogodek predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Njen namen je ovrednotenje celotnega procesa osmega cikla mladinskega dialoga ter končno oblikovanje priporočil EU in državam članicam za implementacijo devetega Evropskega cilja mladih, to je Prostor in participacija za vse, na vseh ravneh. Vsebina bo služila oblikovanju resolucije Sveta EU, ki jo bodo ministri za mlade sprejemali novembra.

Obravnavani deveti Evropski cilj mladih je po besedah predsednika Mladinskega sveta Slovenije Mihe Zupančiča v današnjih razmerah izjemno pomemben. "V časih, v katerih trenutno živimo, se je pokazalo, kako krhke so lahko nekatere temeljne demokratične vrednote, za katere smo za kratek čas v človeški zgodovini menili, da so samoumevne. Zaradi borbe proti pandemiji se je zgodilo tudi to, da se je ljudem odvzelo pravico do zbiranja in miroljubnega izražanja svojih mnenj. Zato je cilj Prostor in participacija za vse danes še pomembnejši kot kdajkoli prej," je dejal v uvodnem nagovoru na konferenci.

"V časih, v katerih trenutno živimo, se je pokazalo, kako krhke so lahko nekatere temeljne demokratične vrednote, za katere smo za kratek čas v človeški zgodovini menili, da so samoumevne. Zaradi borbe proti pandemiji se je zgodilo tudi to, da se je ljudem odvzelo pravico do zbiranja in miroljubnega izražanja svojih mnenj."

Miha Zupančič,
predsednik Mladinskega sveta Slovenije

Dogodek je po njegovih besedah pomemben tudi zato, da se mladim sporoči, kako pomembna je njihova udeležba pri reševanju družbenih problematik. "Pomembno pa je tudi to, da vztrajamo pri tem, da nam odločevalci omogočajo sodelovanje v procesih odločanja," je dodal.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je poudarila, da je Sloveniji izjemno pomembna participacija mladih. "Zato smo kot glavno prioriteto predsedovanja na področju mladih izbrali prav državljanske prostore za mlade," je dejala.

Po njenih besedah se morajo državljanski prostori za mlade odpirati na vseh ravneh. "Zato sem vesela, da boste v sredo imeli možnost neposrednega pogovora z odločevalci na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Za nas odločevalce je namreč izjemno pomembno, da se z vami mladimi pogovorimo in da neposredno od vas slišimo, kakšno prihodnost si želite, kakšne so vaše potrebe in kaj vam je pomembno. Le tako lahko implementiramo politike, ki resnično izboljšujejo naša življenja," je dejala.

Predsednica Evropskega mladinskega foruma Silja Markkula je izpostavila, da se v Evropi vedno bolj krčijo prostori za mlade in mladinske organizacije. "Moramo najti načine, da to spremenimo," je dejala. V lanski raziskavi so ugotovili, da se dve od petih mladinskih organizacij bojita ukrepov oblasti zaradi svojega izražanja, skoraj polovica pa je navedla, da se ne čuti proste vladnih vplivov. "Razmislite, kaj to pomeni za mlade in mladinske organizacije, pa tudi širše, za demokracijo," je dodala.

Danes med drugim poteka panelna razprava, na kateri predsednica Posvetovalnega sveta za mlade Sveta Evrope Andrea Ugrinoska, direktor nacionalne Erasmus+ agencije Uroš Skrinar, članica glavnega odbora Evropskega mladinskega foruma Christiana Xenofontos in mladinska delegatka iz Švedske Elsie Gissleglrd govorijo o tem, kaj nas je naučila epidemija o participaciji mladih in kako vidijo participacijo mladih v Evropi v prihodnje.

V okviru konference bo kasneje potekal tudi mladinski dialog Pogovorimo se o Evropi, ki se ga bosta udeležila slovenski predsednik Borut Pahor in predsednik Latvije Egils Levits.