Kako bi Hojs pomagal nasprotnikom pravice do splava 

Janševa vlada in drugačna družinska politika

Ambicije, da bi si Janševa vlada želela drugačne demografske in družinske politike, že dolgo niso več prikrite, tudi ne njeni zgledi. Običajno jih vladajoči stranki SDS in Nova Slovenija iščeta kar pri svojem prijatelju Viktorju Orbanu in njegovem krščanskem populizmu s promocijo tradicionalne družine, pa tudi drugih članicah višegrajske skupine in ameriških krščanskih fundamentalistih.

Desni usmerjeni deli civilne družbe so ob tem opogumljeni, čeprav se je tokratnega »Pohoda za življenje«, kot so mu dejali, udeležilo le nekaj sto udeležencev v središču Ljubljane. Aleš Primc je s pomočjo istomišljenikov in Rimskokatoliške cerkve znova poskušal prepričevati, da bi se, ker je človekovo življenje »nedotakljivo«, ženske morale odpovedati svoji pravici do splava. Toda na ulici so jim nasproti prišli zagovorniki ženskih pravic in branili z ustavo zajamčeno pravico do svobodne izbire o rojstvu otrok ter razpolaganja z lastnim telesom. S tem se je do neke mere sporočilo prvih medijsko izgubilo, saj so novinarji morali poročati o stališčih obeh taborov hkrati.

Od rojstva do represije

Na shodu za splav so ob nadškofu nastopile tudi nune z napisi, ki so nakazali zelo neposredno kopiranje ameriških praks tako imenovanih pro-life gibanj. Prizor, ki se je zazdel malce komičen, saj so pozivale k več znanosti, ženskosti in življenja.

Verjetno je dokaj enostavno biti za znanost, če si v resnici za vero v Boga. Je tudi enostavno biti proti pravici ženske do splava, če ne boš nikoli sprejemal tovrstnih odločitev. In nič manj enostavno je biti za življenje – seveda znotraj samostanskih zidov. Razlagati svet in fenomene v njem, in to v angleščini sredi Ljubljane, je za nekatere pač enostavno.

Shod si bomo najlažje zapomnili po dveh sicer raznorodnih »lapsusih«. Prvega je prispeval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, svoj prihod in podporo pohodu je utemeljil z nerodno izjavo: po njegovem ne smemo pozabiti na najbolj temeljno pravico med vsemi, to pa je »človekova pravica do življenja. Kot pravi papež, od rojstva do naravne smrti«. Seveda sploh ne gre za rojstvo, kajti Frančišek je povedal nekaj drugega, omenjal je zaščito življenja »od spočetja do naravne smrti«.

Bistveno bolj bi nas, in to že skoraj tradicionalno, moral skrbeti notranji minister, ki ga je protishod zagovornikov pravic žensk izrazito zmotil že na tviterju. Po stari navadi je pri svoji presoji takoj posegel po ideološki in politični agendi, tudi na dovolj grob način. Končno je tudi nekdo, ki so ga pred leti izključili iz Nove Slovenije, saj so v njej javno ugotavljali, da »s svojimi neprimernimi in žaljivimi nastopi« škodi ugledu stranke: kasneje je Aleš Hojs prebegnil v SDS. Glede na napovedi preteklih dni o bolj trdi roki policije do protivladnih protestnikov se je to pot usmeril v ideološke nasprotnike: "Miroljuben in prijavljen Shod za življenje z organizatorjem @PrimcAles se ni mogel izvesti tako kot je bil načrtovan. Zaradi anarhistov in možnega nasilja neprijavljenega shoda na katerega je pozivala @strankalevica in »antifašisti« so spremenili pot. Čas je za 9.člen zakona ZNPPol."

S temo smo še bližje že napovedani represiji, vendar nismo računali, da se bo minister sprva lotil kar zagovornikov ustavnih pravic. Omenjeni člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije med drugim dopušča, da se »omeji ali prepove gibanje na določenih območjih, določenih krajih ali na javnih mestih«. Znova medijsko preslišana napoved ministra, ki energično napoveduje ukrepanje, bi predstavljala enega hujših posegov v človekove pravice. Takšna možnost je rezervirana za skrajne primere uporabe in nemire večjih družbenih dimenzij, napoved pa nam otipljivo zarisuje njeno zlorabo, iz česar lahko hitro razberemo, da želi minister nespretno pomagati »svoji« opciji.

Po javno zapisanem lahko z veliko mero zanesljivosti sklepamo, kam med drugim ciljata Hojs in Janša, ko kar na tviter računih dirigirata ravnanje policije. Nova nevarna realnost dodatne politizacije policije, ki sta jo ob vseh nastavitvah in kadrovskih rošadah, nazadnje na Policijski upravi Ljubljana, strokovna in širša javnost kar mimogrede sprejeli kot samoumevni.

Širjenje ideje o prepovedi splava in nevarnosti LGBT skupnosti

Ideološke premike oblasti moramo ugledati tudi v širši luči. Janšev medijski imperij sproti širi idejo o zavračanju LGBTQ skupnosti, na podoben način poskuša tudi naskakovati samoumevnost pravice do splava. Tednik Demokracija je vedno bolj poln propagandnih sporočil, ki bičajo ti. »LGBT ideologijo« in apelirajo k zaščiti šole pred njenim širjenjem. Stališča aktualni vladi naklonjenih medijev, običajno so njihov propagandni podaljšek, ni težko zaznati: želijo si problematizacije pravice do splava, pa tudi široko razpravo o menda podlih načrtih skupnosti LGBTQ. Nedavno je Rok Čakš, urednik Novi Sloveniji naklonjenega portala Domovina in sicer stalni komentatorski abonent na TV Slovenija, objavil kolumno z naslovom »LGBT ideologija in splav na RTV Slovenija prepovedani temi«.

V njej je po pričakovanju poskušal braniti direktorja Zavoda Iskreni, s katerim je Jože Možina na TV Slovenija v svoji oddaji, ki jo v pristranosti tolerira odgovorna urednica Manica J. Ambrožič, naredil intervju. Pritožbe glede nastopa Igorja Vovka, saj so pri njem številni zaznali elemente homofobije, je potem obravnavala tudi varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev. Ambrožič v njej ni izrecno našla prav nobene napake in v primeru intervjujev z Možino jih ni še nikoli poprej, je pa svoje stališče zaključila z neiskrenim opravičilom: »Vsem, ki jih je omenjena oddaja prizadela, se opravičujem.«

Obravnavani intervju sem že podrobno analiziral, varuhinja Ilinka Todorovski pa je v primeru pritožb nanj, sicer ne prvič, zavzela kritično stališče do urednice, zapisala je: »Menim, da so glede konkretne vsebine opozorila občinstva upravičena in da programska vsebina ni dosegala pričakovanih standardov.« Ob tem je priporočila poglobljeno razpravo o žanrskih ter poklicnih in etičnih usmeritvah za pripravo kakovostnih pogovornih vsebin.

Ideološka indoktrinacija vladajočih, prepoved splava in pravic LGBTQ+ skupnosti, bi lahko nekatere medije dohitela nepripravljene, kot sem že napovedal. Že jutri lahko pričakujemo, da bomo o danes samoumevnih pravicah začeli dvomiti, ker se bodo novinarji morda nenavadno hitro prilagodili političnim željam pod krinko navidez nevtralne razprave »za in proti«. Nekatera medijska poročila o zadnjem shodu in protishodu že dajejo slutiti njihovo voljnost.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**