DK, STA

 |  Družba

»Skoraj nihče zunaj Facebooka ne ve, kaj se res dogaja znotraj Facebooka«

Nekdanja uslužbenka Facebooka Frances Haugen opozarja, da vodstvo podjetja skriva ključne informacije pred javnostjo, delničarji in vladami po svetu

© pixabay.com

Nekdanja uslužbenka Facebooka Frances Haugen je na zaslišanju v ameriškem senatu ponovila obtožbe na račun nekdanjega delodajalca, ki jih je v nedeljo razkrila na televiziji CBS, ter pozvala zvezni kongres, naj ukrepa in uvede nadzor nad družbenim omrežjem. Zatrdila je, da ji z razkritjem, da vodstvo podjetja ni zanimalo, da se platforma zlorablja za širjenje dezinformacij in da njena vsebina škoduje otrokom, ne gre za uničenje ampak za izboljšanje tega družbenega omrežja.

Zavzela se je za regulacijo in ne za kazenski pregon vodstva podjetja na čelu z glavnim izvršnim direktorjem in ustanoviteljem Markom Zuckerbergom.

Ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga in vodilnih ni naravnost obtožila, da so načrtno ustvarili škodljiv izdelek, vendar pa je menila, da morajo odgovarjati za posledice. Haugen se je zaposlila pri Facebooku leta 2019 v enoti za družbeno integriteto.

Ob odhodu je vzela s seboj več deset tisoč dokumentov, ki jih je predala časopisu Wall Street Journal. Podala je tudi anonimno prijavo komisiji za vrednostne papirje in borzo z obtožbo, da se vodstvo podjetja zaveda, da Facebook širi dezinformacije, sovraštvo in politične nemire.

Med njenimi razkritji najbolj odmeva notranja raziskava, ki je odkrila, da Instagram negativno vpliva na duševno zdravje najstnic, povzroča težave s samopodobo, vodi v depresijo in samomorilne misli, zdravstvene težave in podobno. Vsega tega se je vodstvo zavedalo, vendar ni ukrepalo, ker je šlo kot pri vsaki korporaciji za željo po rasti in dobičku.

"Facebook se je nenehno soočal s konfliktom med dobičkom in varnostjo. Te konflikte je vedno uredil v korist dobička. Rezultat je sistem, ki razpihuje delitve, ekstremizem in polarizacijo ter spodkopava družbe po svetu," je povedala v senatu.

"Oglasila sem se, ker sem ugotovila grozljivo resnico - skoraj nihče zunaj Facebooka ne ve, kaj se res dogaja znotraj Facebooka. Vodstvo podjetja skriva ključne informacije pred javnostjo, vlado, delničarji in vladami po svetu," je dejala.

Med njenimi razkritji najbolj odmeva notranja raziskava, ki je odkrila, da Instagram negativno vpliva na duševno zdravje najstnic, povzroča težave s samopodobo, vodi v depresijo in samomorilne misli, zdravstvene težave in podobno. Vsega tega se je vodstvo zavedalo, vendar ni ukrepalo, ker je šlo kot pri vsaki korporaciji za željo po rasti in dobičku.

Ključna za njeno odločitev, da gre v javnost, je bila odločitev vodstva po volitvah 2020, da ukine enoto za družbeno integriteto.

Haugen je prepričana, da bo Facebook nadaljeval z delom na Instagramovi platformi za otroke, ker se zaveda, da mora rasti, in če želi rasti, mora najti nove uporabnike.

Pozvala je k uvedbi nadzora nad Facebookom, saj po njenih besedah ne obstaja nobeno drugo podobno mogočno podjetje, ki bi reguliralo samo sebe. Tudi Zuckerberg je kot glavni izvršni direktor, večinski delničar in ustanovitelj podjetja odgovoren le samemu sebi.

Haugen je povedala, da se Facebook zaveda, da ranljivim skupinam sistem škodi, od otrok, ki so dojemljivi za kritike glede telesnega videza, do odraslih, ki so dovzetni na dezinformacije.

Platforma naj bi bila narejena za izkoriščanje negativnih emocij zato, da ohrani uporabnike oziroma poveča njihovo število. "Zavedajo se, da uvrščanje na osnovi algoritmov ali angažiranje ohranja ljudi dlje na njihovih straneh. Dlje so gor, več denarja je za Facebook," je dejala Haugen.

"Zavedajo se, da uvrščanje na osnovi algoritmov ali angažiranje ohranja ljudi dlje na njihovih straneh. Dlje so gor, več denarja je za Facebook."

Frances Haugen

Predlagala je, da bi objave organizirali po kronološkem vrstnem redu, namesto da dopuščajo računalniku, da predvidi, kaj želijo ljudje videti.

Druga rešitev bi po njenem bila, da se doda še en pritisk na gumb pred objavo, da uporabnik razmisli, ali to res želi, kar bi zmanjšalo količino dezinformacij in sovražnega govora. Predlagala je tudi, da se starost uporabnikov Instagrama, ki je tako kot Whatsapp v lasti Facebooka, poviša s sedanjih 13 na 16 ali 18 let.

V ameriškem kongresu se že dlje časa vrstijo pozivi za večji nadzor nad družbenimi omrežji, tokrat pa se tako demokrati kot tudi republikanci strinjajo, da so ukrepi potrebni.

Predsednik senatnega pododbora, demokrat Richard Blumenthal je Facebook opredelil kot moralno bankrotirano podjetje, ker zavrača reforme, ki jih priporočajo njegovi lastni raziskovalci. Zuckerberga je pozval, naj pride v senat in pojasni zadeve.

Demokratska senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar iz Minnesote je opozorila, da imajo tehnološka podjetja velik vpliv v ameriški prestolnici in so v preteklosti uspešno blokirala reforme. "Lobisti so za vsakim vogalom. Facebook in druga podjetja razmetavajo veliko denarja in ljudje jih poslušajo," je dejala.

Vendar pa bi lahko zaslišanje 37-letne Haugen privedlo do sprememb, podobno kot se je to pred leti zgodilo s tobačno industrijo, ki je morala sprejeti zvezne regulacije.

L3cG3cLXHfk

tLT1mq2u4h4

Ey29kCf3Vas

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.