STA toži državo in Ukom

Na glavni obravnavi v tožbi STA zoper državo in njenega predstavnika Ukom je sodnica Jelka Rozman združila vse štiri zahtevke za izvršbo za izplačilo mesečnega nadomestila za opravljanje javne službe

Na glavni obravnavi v tožbi STA zoper državo in njenega predstavnika Ukom je sodnica Jelka Rozman združila vse štiri zahtevke za izvršbo za izplačilo mesečnega nadomestila za opravljanje javne službe. Ker gre po besedah Jelke Rozman za izključno pravno vprašanje, zaslišanja prič ne bo. Sodba se pričakuje konec novembra oz. začetek decembra.

Rozman je danes povedala, da v tem postopku odločajo o pravnem vprašanju, odločitev bo oprla na zakon o Slovenski tiskovni agenciji (STA), akt o ustanovitvi STA, poslovni načrt STA za leto 2021 in sedmi protikoronski zakon.

Sodnica je danes tudi združila vse štiri zahtevke za izvršbo, ki jih je vložila STA zaradi neplačevanja za opravljeno javno službo v prvih štirih mesecih letošnjega leta. En zahtevek za mesečno nadomestilo znaša 169.000 evrov, štirje skupaj torej 676.000 evrov.

"Naravnost perverzno je, da se govori o tem, češ 'kaj jamra STA, ki ima še vedno za plače'."

Bojan Veselinovič,
direktor STA v odstopu

V okviru tega sodnega postopka ne bodo zaslišali direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroša Urbanije, kar je predlagalo državno odvetništvo. Po besedah Jelke Rozman zaslišanje ne bi vplivalo na odločilno dejansko stanje, saj gre za samo pravno vprašanje.

Državno odvetništvo ima sicer sedaj 15 dni na voljo, da se izjasni glede odgovora STA na zadnje navedbe Ukoma. Kot je dejala Jasna Lovrec iz državnega odvetništva, so dokument prejeli v torek. Sodišče bo tako po prejemu odgovora državnega odvetništva odločilo zunaj naroka na podlagi dokaznega postopka, ki ga je izvedlo danes in na podlagi morebitnih novih dokumentov. Nato pa bo sodišče predvidoma do konca novembra oz. začetka decembra izdalo sodbo.

Sodnica je združila tudi vse štiri zahtevke za izvršbo, ki jih je vložila STA zaradi neplačevanja za opravljeno javno službo v prvih štirih mesecih letošnjega leta. En zahtevek za mesečno nadomestilo znaša 169.000 evrov, štirje skupaj torej 676.000 evrov.

Ukom je sicer doslej zavrnil vse letošnje zahtevke za plačilo opravljene javne službe, tako vlada za letos STA ni nakazala še nobenih sredstev.

Sprva je plačilo pogojevala z določeno dokumentacijo, pozneje pa med drugim s spremembo načina izvajanja in obračunavanja javne službe. Ker sredstva iz naslova državnega nadomestila za javno službo pomenijo približno polovico vseh letnih prihodkov, se je STA po iskanju rešitev s prodajo nekaj terjatev in donacijski kampanji Za obSTAnek znašla v resnih finančnih težavah in tako rekoč tik pred stečajem.

Po neuspešnih pogajanjih z Ukomom o pogodbi glede letošnjega financiranja STA je konec septembra Bojan Veselinovič odstopil z mesta direktorja. Kot je takrat dejal, ne more in noče pristati na pogoje, s katerimi predstavnik vlade izsiljuje plačilo za javno službo.

Veselinovič je danes v izjavi medijem po obravnavi dejal, da je situacija po današnji obravnavi več kot jasna, saj je sodnica povedala, da gre za izključno pravno vprašanje in za odločanje na podlagi pravne ureditve, ki velja in je veljala tudi v času, na katerega se nanašajo zahtevki. To je zakon o STA, akt o ustanovitvi STA in sedmi protikoronski zakon, ki določa, da mora država izplačati mesečno nadomestilo STA ne glede na to, ali je sklenjena pogodba o financiranju.

"V zakonu jasno piše, da mora država ne glede na pogodbo plačevati javno službo STA, ki jo izvaja. Ker se tega ne drži in ima očitno svoj pogled na to, moramo hoditi na sodišče."

Miha Kozinc,
zagovornik STA

Na vprašanje, kako STA sploh še zmore izplačevanje plač zaposlenim, pa je dejal, da so pomagale donacije, ljudje, prodali so tudi tri terjatve do države. "Naravnost perverzno je, da se govori o tem, češ 'kaj jamra STA, ki ima še vedno za plače'," je dejal.

Če bo sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku STA, je po besedah Veselinoviča težko napovedati, za koliko časa bo to olajšalo poslovanje družbe. "Ukom se je pritožil še na vsak naš pravni korak, izrabil je tudi najdaljše možne roke," je dejal in opozoril, da se lahko tudi po odločitvi okrožnega sodišča "zgodba nadaljuje na višjem sodišču".

Tudi zagovornik STA Miha Kozinc je opozoril na možnost pritožbe na višje sodišče po odločitvi okrožnega. Koliko časa bi lahko zadeva trajala do pravnomočnosti, je po njegovih besedah težko ocenjevati. Sicer pa je ocenil, da je dejansko stanje v tej zadevi popolnoma jasno. "V zakonu jasno piše, da mora država ne glede na pogodbo plačevati javno službo STA, ki jo izvaja. Ker se tega ne drži in ima očitno svoj pogled na to, moramo hoditi na sodišče," je dejal.