Karibski pristan za premoženje bioplinarn

Pandorini dokumenti razkrivajo, kako je skupina štajerskih podjetnikov tudi prek podjetij iz davčnih oaz pred upniki umikala premoženje bioplinarn iz vzhodne Slovenije. Pred desetletjem jih je gradila skupina Keter, tedaj »vodilna ponudnica bioplinarn«.

»Globalna gospodarska kriza je v letu 2011 v krizo pahnila ogromno podjetij, zato smo še posebej ponosni, da smo v tem pogledu izjema,« se je v poslovnem poročilu za tisto leto pohvalil Miran Hrženjak, tedanji direktor mariborskega podjetja Keter Organica.

Imel je razlog za optimizem. Keter Organica, ki se je ukvarjal z načrtovanjem in gradnjo bioplinskih elektrarn, je do takrat zgradil oziroma nadgradil dvanajst bioplinarn, večinoma za vlagatelje iz vzhodne Slovenije.

Mediji so podjetje opisovali kot »vodilnega ponudnika bioplinarn«. Zgolj v obdobju dveh let je prihodke povečalo kar za 840-krat, in sicer z nekaj manj kot dvajset tisočakov leta 2009 na 16,6 milijona evrov leta 2011.

Toda izjemna zgodba skupine Keter je naposled sledila kriznemu scenariju, le da z nekajletnim zamikom. Njeno rast so namreč poganjala bančna posojila, ki so se izkazala za previsoka, da bi jih vlagatelji lahko odplačevali.

V sklepni fazi so banke na državo oziroma družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesle 43,4 milijona evrov slabih terjatev do prezadolženih vlagateljev v Keterjeve bioplinarne.

Kot je Oštru pojasnil eden od vlagateljev, ki se javno ne želi izpostavljati, so jim pri urejanju bančnih posojil pomagali prav v skupini Keter, ki se je takrat oglaševala kot edina ponudnica bioplinarn na ključ.

Toda večina je morala ključe svojih bioplinarn nazadnje predati stečajnim upraviteljem. Med njimi je bil tudi ljutomerski samostojni podjetnik Domen Jurša, ki mu je Keter leta 2011 zgradil bioplinarno v Središču ob Dravi, tri leta kasneje pa je DUTB predlagala njegov stečaj.

»Finta je, da so me stisnili v kot,« je leta 2014 pojasnjeval slabi banki, ki je zahtevala pojasnila o pogodbi, s katero je bioplinarno oddal v najem podjetju Pulverem, kažejo dokumenti, ki jih je ptujskemu okrožnemu sodišču predložila DUTB.

Kdo natanko je Juršo stisnil v kot, ni jasno, toda preiskovanje Oštra je pokazalo, da je bil najemnik njegove bioplinarne Pulverem del mreže podjetij, ki so v letih 2013 in 2014 pred upniki postopno umikala premoženje bioplinarn, ki so jih zgradila Keterjeva podjetja.

Skupina štajerskih podjetnikov je premoženje bioplinarn iz vzhodne Slovenije premikala tudi prek podjetij iz davčnih oaz. Pandorini dokumenti razkrivajo povezave s podjetji iz Hrvaške, Belizeja in z Britanskih Deviških otokov. Kako, lahko preberete v neprofitnem spletnem mediju Oštro.si.