Napadi na svobodo izražanja

Amnesty International v novem poročilu opozarja, da so nekatere vlade po svetu izkoristile pandemijo covida-19 za zatiranje svobode izražanja in kritikov

Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International v novem poročilu opozarja, da so nekatere vlade po svetu izkoristile pandemijo covida-19 za zatiranje svobode izražanja in kritikov. Od lanskega leta na tem področju AI opaža omejitve brez primere in izpostavlja, da je pomanjkanje ustreznih informacij lahko vodilo tudi v izgube življenj.

"Pravica do svobode izražanja je bila po svetu v kontekstu pandemije covida-19 tarča napadov, kar je povečalo nevarnosti krize javnega zdravja," v danes objavljenem poročilu ugotavlja organizacija.

Izpostavlja, da je svoboda izražanja ključnega pomena, ker svoboden pretok točnih in pravočasnih informacij, ki temeljijo na dokazih, krepi osveščenost o tveganjih za zdravje in načinih, kako jih preprečiti in se z njimi soočiti.

A zaradi represivnih ukrepov, ki so jih sprejemale nekatere vlade, so številni ostali brez dostopa do informacij o novem koronavirusu in zato niso vedeli, kako naj zaščitijo sebe in tiste v svoji bližini.

"Približno pet milijonov ljudi je zaradi covida-19 izgubilo življenje in pomanjkanje informacij je bil verjetno dejavnik, ki je prispeval k temu," je sporočil predstavnik Amnesty International Rajat Khosla.

Organizacija v poročilu med drugim izpostavlja Kitajsko, kjer so denimo sprožili več kot 5500 kazenskih preiskav proti posameznikom, ki naj bi si "izmišljevali in namerno širili napačne in škodljive informacije" o naravi in razsežnosti izbruha novega koronavirusa.

"Približno pet milijonov ljudi je zaradi covida-19 izgubilo življenje in pomanjkanje informacij je bil verjetno dejavnik, ki je prispeval k temu."

Rajat Khosla,
predstavnik Amnesty International

Tanzanijska vlada je medtem z namenom omejevanja medijskega poročanja z zakoni prepovedala in kriminalizirala "napačne novice". Predsednik države John Magufuli, ki je zavračal zaščitne maske, je marca letos umrl, med drugim pa je zanikal, da v državi kroži novi koronavirus, češ da so ga pregnali z molitvijo.

Tudi oblasti v Nikaragvi so uporabile izredno zakonodajo proti kibernetskim kaznivim dejanjem, da bi kaznovale vsakogar, ki je bil kritičen do vladnega odziva na izbruh virusa.

Zakonodaja, ki jo je proti t. i. lažnim novicam uvedla Rusija, pa bo najverjetneje ostala v veljavi tudi po koncu pandemije, še opozarja Amnesty International v poročilu, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.

Po mnenju AI vsi ti ukrepi sodijo v okvir napadov na človekove pravice, ki smo jim v zadnjih letih priča v svetu, in poziva k njihovi odpravi.

Kritična je bila tudi do družbenih medijev, ki da niso naredili dovolj za ustavitev širjenja lažnih in zavajajočih informacij o virusu. To naj bi ljudem otežilo oblikovanje utemeljenega mnenja.