Izjava sodelavk in sodelavcev Inštituta za kriminologijo pri PF v Ljubljani

Kot dolgoletni vodja policijskega preiskovanja povojnih pobojev in z njimi povezanih dejanj, ki izpolnjujejo znake nezastarljivih kaznivih dejanj, želim k izjavi »sodelavk in sodelavcev Inštituta za kriminologijo pri PF v Ljubljani«, ki je bila objavljena pod naslovom »Javno pismo« v 41. številki Mladine dne 15. oktobra 2021 dodati samo še sledečo informacijo.

O osebi z imenom in priimkom Ljubo Bavcon, v okviru preiskovanja zgoraj omenjenih dejanj, preiskovalci nismo nikoli naleteli ali pridobili niti ustne niti pisne, torej podatka v ohranjenem dokumentarnem gradivu, da bi omenjena oseba imela kakršnokoli vlogo ali bila prisotna pri odločanju o usodi zaprtih ljudi ali da bi s svojimi dejanji kakorkoli posegala v življenja ljudi, ki so bili po koncu vojne podvrženi kakršnikoli obravnavi zmagovite strani. O Ljubu Bavconu je bilo v preteklih letih v različnih tiskanih medijih objavljenih več namigovanj o njegovi vlogi, ki pa so bila povsem nasprotna s tem, kar se je o dogajanju do takrat že vedelo, zato taka pisanja niso mogla služiti niti kot indic, ki bi ga bilo vredno ali potrebno preveriti.

Naj ob tem izkoristim še priložnost in poudarim, da je bilo, je in bo tudi v prihodnje področje nasilnih smrti ljudi po drugi vojni na območju Slovenije obremenjeno z zavedno ali nezavedno pristranostjo tako pri ocenjevanju dejanj žrtev kot pri oceni dejanj storilcev. Želja po vsesplošnem obsojanju in stigmatizaciji posameznih ljudi brez kakršnihkoli resnih, preverljivih, preverjenih in resničnih dejstev je morda s človeške plati do neke mere razumljiva na strani sorodnikov po vojni ubitih ljudi, pritlehno pa je, če s takim obsojanjem želijo pridobivati naklonjenost čustveno ranjenih sorodnikov pobitih politični voditelji. Pietete, ki jo imajo taki politiki javno polna usta, očitno ne priznavajo vsem ljudem, temveč jo odigrajo le pred tistimi, ki koristijo njihovim političnim interesom.