Janša: »Pozna kdo to pisavo?«

Predsednik vlade išče grafološke eksperte med ljudstvom

V nedeljo je močno odjeknila medijska novica, da sta »Janez Janša in Matej Tonin na dom prejela grožnji s smrtjo«, tokrat celo s priloženimi naboji. Navedeni naslov novice je posredoval portal Siol in naslednji dan se je odgovorni urednik Peter Jančič v posebni kolumni pridušal nad nekorektnostjo nekaterih medijev, recimo STA, ker primarnega vira niso povzeli – torej z očitkom, da so namerno spregledali njegov medij.

Toda novica se je kasneje spremenila, nabor politikov in prejemnikov pošte se je bistveno razširil in naznanil res vročo politično jesen. Naj navedem nekaj posebnosti v zgodbi, ki trenutno buri domišljijo vseh in sproža številne premisleke, vključno z dvomi: iz kakšnega razloga najbolj vidnim politikom v državi množično grozijo s smrtjo in ali se je varnostna situacija v državi zato čez noč drastično poslabšala? Kako resne so navedene grožnje, ki jih mora policija v vsakem primeru jemati z največjo mero skrbi? Kdo jih je plasiral? Zakaj jim politično levo usmerjen del državljanov velikokrat ne verjame in se pri tem spominja nekaterih drugih primerov iz preteklosti? Recimo novinarske vesti, o kateri poroča Zdenko Roter v svoji knjigi »Padle maske«, po kateri naj bi skupina nekdanjih pripadnikov znamenite brigade MORIS pred volitvami leta 2000 izpeljala samoatentat na Janeza Janšo: ta bi seveda ostal živ, ampak inscenacija bi potem pomembno vplivala na oktobrski volilni izid.

Zakaj Siolu ekskluziva?

Začetno vprašanje bi lahko povzeli po dr. Marku Milosavljeviću: kako to, da sta Peter Jančič in provladni Siol prva prišla do te informacije? Mar niso grožnje trenutnemu premierju nekaj, o čemer policija in drugi organi hkrati obvestijo vse medije, ne samo izbrane in blizu vladi? Končno je tu še dilema, zakaj se potem pri Janševih niso odločili za strankarsko Nova24TV ali kakšnega od svojih drugih propagandnih medijev? Ugibamo lahko, da zaradi dosega Siola, ki je večji kot v primeru navedenih, kot provladen pa kakopak tudi lojalen. Premišljena piarovska strategija v ozadju?

Jančičevo trkanje po prsih, in ni prvič, da je postregel z ekskluzivo iz vladnih krogov, bi torej morali problematizirati v nasprotno smer; obveščanje javnosti ne poteka na način, da se informacije ponudi le izbranemu mediju, ampak vsem. Ne vemo sicer, od kod je prišel podatek, toda povedano bi veljalo za policijo, pa tudi za Pošto Slovenije, če je podatek prišel od tam – in vemo, da jo v celoti obvladuje prav Janševa SDS.

Napačna informacija

Jančičev Siol, začetni članek podpisuje Matic Tomšič, je sicer širil napačno informacijo že v naslovu. Podrobnejša analiza je pokazala, da na dom omenjena politika nista prejela ničesar, torej nobene ovojnice. Siol je zato naslednji dan bil prisiljen zapisati:

• "Včeraj smo poročali, da sta ovojnici z nabojem večjega kalibra v petek na domači naslov prejela tudi predsednik vlade Janez Janša in minister za obrambo Matej Tonin."
• "V stranki NSi so za STA potrdili, da so pošiljko, naslovljeno na njihovega predsednika Tonina, prestregli na pošti in je obrambni minister torej ni prejel na dom."

Demanti brez opravičila je zanimiv v svoji delnosti, kajti vsi drugi mediji so poročali, da ovojnice na dom ni prejel niti Janša. Pošiljanje grozilnih pisem z naboji bi resno načelo najmanj verodostojnost delovanja Pošte Slovenije, ki mora sproti preverjati vse poštne pošiljke varovanim osebam, tudi omenjenima, ker bi to pomenilo, da je prišlo do hudega varnostnega kiksa.

Prekrivanje poštnega naslova

Ob objavi zgodbe so domači mediji praktično do zadnjega prekrili naslove na ovojnici v svojih fotografskih in grafičnih predstavitvah. Kasneje so jih še v primeru drugih prejemnikov groženj. Tudi v primeru Aleša Hojsa, ki se je sprva pohvalil s svojo pošiljko, kasneje pa je iz nepojasnjenega razloga svoj tvit izbrisal.

Nenavaden korak si je privoščil predsednik vlade. Objavil je fotodokumentacijo groženj in k temu pripisal apel, ki se je glasil: »Pozna kdo to pisavo ali stil grožnje?« Povedano drugače: osebnega podatka z naslovom stalnega prebivališča niso prikrile osebe, ki so najbolj na udaru, v resnici so ga nekatere, začenši s premierjem, kar razkazovale. Kot edine! Namesto policije, ki jo sicer v popolnosti kontrolira preko svojih ministrov, Janša tako rekoč išče grafološke eksperte kar med ljudstvom! Sprašuje jih, seveda zgolj fingirajoče in cinično, če morda poznajo pisavo, s katero so izpisane ovojnice s hišnimi naslovi njega in ministra Tonina. Naj to razumemo kot prepoznaven izraz nespoštovanja do organov preiskave? In ko smo že pri tem: naslov njegovega stalnega bivališča je v resnici zapisan z napačno hišno številko.

Da glede novic o domnevnih napadalcih na politike in njihovem ogrožanju kroži kup nenavadnih podatkov, piše portal Necenzurirano. Eden takih se nanaša na zgodbo, da sta na domača vrata ministra za obrambo potrkali dve sumljivi osebi in se predstavljali za lažna delavca telekomunikacijskega operaterja T-2 in celo želela vdreti v njegovo hišo. O tem naj bi Toninovi obvestili policijo. Še več, na koncu naj bi bila pridržana med sredinimi protesti. Vendar se je kompleksna zgodba v celoti izkazala za izmišljeno.

Tudi če za pisemskimi pošiljkami stoji fanatična oseba s težavami v svojem psihičnem življenju, kar je vendarle najbolj verjetno, je glede na propagandno delovanje vladajoče stranke povsem jasno, da bodo množične grožnje s smrtjo do konca zlorabljene za potrebe demoniziranja politične levice v državi, verjetno tudi protestnikov, najbrž pa tudi za ustvarjanje izrednih razmer.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**