Želijo jim smrt

O obsojanju sovražnega govora

ss

Zapisa Vinka Vasleta in Pavla Ruparja
© IN MEDIA RES / Twitter / Facebook

Na dan Vseh svetih, Sollemnitas Omnium Sanctorum, še zlasti kristjani praznujejo v spomin na zveličane člane svoje Cerkve, vrstijo se odhodi na pokopališča in prižiganje svečk. Kar velja za praznik z globoko pietetno noto, obarvan s spominom na mrtve, jemljemo kot priložnost premisleka, ko se v nas temeljiteje kot sicer odpirajo spraševanja našega odnosa do mrtvih, o minljivosti postanka v tem svetu, ljubezni do drugega in končno tudi do našega sobivanja tukaj in zdaj.

Letos je v svoji pridigi ob dnevu reformacije v Murski Soboti tamkašnji evangeličanski škof Leon Novak spregovoril o tem, kako nas politične stranke ne smejo razdvajati, ampak povezovati, zavzeti se morajo za dobrobit vseh državljanov, kajti le tako lahko zagotovijo delujočo državo. Nato je malce nepričakovano odprl temo sovražnega govora, o tem, da bi morali vsi državljani dobre volje biti poklicani, da ga obsodijo in da se od takšne oblike komunikacije distancirajo: "Še hujša oblika komuniciranja pa je sovražni govor, saj ta ustvarja napetosti, povzroča globoke rane in vodi celo do nasilja in umorov… Sovražni govor razdvaja državljane, spravljiv jih povezuje in oblikuje v močno in homogeno skupnost. Politični funkcionarji in funkcionarke zastopajo ljudstvo v dobrobit vseh, in to toliko bolj, kolikor bolj se zavzemajo za spravo."

Povežimo sovražni govor s tem trenutkom, z razpravo o smrti, s pieteto in vsem, kar zadeva dan spomina na mrtve. Bivši direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je ob prazniku vzdrhtel ob misli, da se bo lahko udeležil pogreba Milana Kučana. Nikakor ga ne bi želel zamuditi, da se zadovoljno na svoje oči prepriča, če je res mrtev.

Bivši župan Tržiča Pavel Rupar in tudi poslanec SDS svojega ideološkega zaveznika najbrž zelo razume, kajti sam goji podobna pričakovanja do Svetlane Makarovič. Zmogel je celo zahvalo Očetu in Sinu in Svetemu duhu, ker se »izteka umazano, pokvarjeno in komunistično življenje te ženske«, »pritepenke iz tujih krajev«, ki je onečedila našo Domovino in kjer zdaj seje sovraštvo s podporo lenuhov in pijavk po svojem zgledu. No, zanjo se odpirajo vrata pekla, še dodaja Rupar.

Ob vseh teh pokončnih kristjanih spomnimo na prvega med njimi, obenem tudi ideološkega in političnega idola. Premier Janez Janša je nedavno ob smrti mame Tanje Fajon, predsednice Socialnih demokratov, zmogel nizkotno nepietetno tvitniti nekaj o »kul pogrebu«. Kasneje je evroposlanec in vodja poslanske skupine Socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu Udo Bullmann obsodil njegovo neokusnost in jo povezal s smrtjo njene mame.

Janša in njegovi kul pogrebi

Janša in njegovi kul pogrebi
© Twitter / IN MEDIA RES

Če bi od koga v takšnih razmerah najprej pričakovali obsodbo sovražnega govora, so to kristjani. Čisto konkretno, ne zgolj abstraktno in neotipljivo. Zato, ker ga ustvarjajo tudi verniki sami, ki vodijo državo, in privrženci vladajoče stranke. Pričakovali bi ga še bolj, ko se dotika smrti na vse nizkotne in prezirljive načine. In sploh bi ga pričakovali ob prazniku spomina na mrtve. Kajti govorica sovraštva je pri nas možna vse do samega roba človečnosti. Torej do umazanega roba, ko drugemu želiš smrt in jo pričakuješ – ob velikem odobravanju množice, ki nato podlost bogato nagradi z všečki. Seveda nam ni ušlo, da je sovraštvo močno ideološko obarvano, da so tako Milan Kučan kot Svetlana Makarovič in tudi sorodniki Tanje Fajon pač vredni smrti kot domnevni komunisti.

Ko Škof Novak, sicer hvalevredno, izrecno poziva k obsodbi sovražnega govora, naj torej pomisli, da smemo in moramo v družbi predvsem računati na odziv slovenskih cerkva, seveda tudi vseh ostalih. Še zlasti takrat, ko je sovraštvo motivirano in skrito za avtoriteto Očetu, Sina in Svetega duha.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.