»Za boljšo prihodnost otrok in za to, da ljudje ne bodo več zbolevali in umirali«

Peticija za pitno vodo v Anhovem

V Gibanju za pitno vodo so zagnali kampanjo za zagotovitev pitne vode v Anhovem. V podporo temu predlogu so danes zagnali spletno peticijo, poslance pa zaprosili, naj podprejo dopolnilo, s katerim bi v proračunih za leti 2022 in 2023 zagotovili sredstva za gradnjo neodvisnega vira pitne vode s povezavo na vodovodni sistem Mrzlek.

Stroške gradnje vodovoda so ocenili na 1,2 milijona evrov, denar pa bi dobili iz proračunov za leti 2022 in 2023. O njiju bo DZ odločal predvidoma na novembrski seji, ki se bo začela 15. novembra, konec tega tedna pa bo predlog obeh proračunov obravnaval matični odbor DZ za finance.

"S podpisom peticije boste prebivalcem in prebivalkam Anhovega dokazali, da v tej godlji nismo sami."

Bogomir Bavdač,
predsednik društva Eko Anhovo in dolina Soče

"To je iskrena prošnja poslancem, da podprejo dopolnilo, ki bi zagotovilo sredstva za gradnjo neodvisnega vira pitne in čiste vode v Ahnovem. To bo pomenilo, da ljudje ne bodo več zbolevali in umirali in da jih ne bo več strah za prihodnost otrok," je v današnji izjavi v Ljubljani povedala Nika Kovač iz Inštituta 8. marec.

Ob tem so Inštitut 8. marec, Civilna iniciativa Danes, društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter Smetumet zagnali peticijo. "Naš cilj je, da zberemo 20.000 podpisov podpore tej pobudi," je povedala Mojca Luka iz Inštituta 8. marec.

''Ko so priključili industrijsko vodo na pitno vodo, res so rekli, da gre za pomoto, ampak mi ljudje smo jo pili. Pomota gor ali dol. Če zboliš, posebno otroci, dojenčki, kdo bo kriv? A boš tožil? Kdo pa tožbo dobi? Tisti, ki ima denar. Kapitalist.''

Nika Kovač,
direktorica Inštituta 8. marec

Pobudniki načrtujejo več akcij za zagotovitev pitne vode v Anhovem. Po napovedih Kovačeve bodo tiste poslance, ki dopolnila k proračunoma ne bodo podrli, povabili, da popijejo sicer prekuhano vodo iz Anhovega. "Zanima nas, kdo bo tako pogumen, da bo to spil," je dejala.

Miha Stegel iz Civilne iniciative Danes je spomnil, da v Anhovem približno 1100 ljudi nima dostopa do neodvisnega vodnega vira, ampak uporablja tistega, ki je v zasebni lasti podjetja Salonit Anhovo. "V reko Sočo se letno steka 150 ton živega srebra, hkrati pa je vodni vir izpostavljen industrijskemu onesnaževanju. Je zelo visoko rizičen vir, ki je bil izpostavljen mnogim onesnaženjem," je poudaril.

"Trenutno v Anhovem približno 1100 ljudi sploh nima dostopa do neodvisnega vodnega vira, ampak uporablja tistega, ki je v privatni lasti podjetja Salonit Anhovo. To pa je hud problem, ker to podjetje za proizvodnjo cementa vodo črpa iz kemično onesnažene vode iz reke Soče, azbestni vodovod pa je razpeljan čez industrijsko območje. Voda zato sploh ni pitna in škoduje zdravju. Drugega večjega vodnega vira pa v bližini ni."

Manuela Korečič,
Civilna inciativa DANES

Po njegovem je gradnja neodvisnega vodnega vira nujna zato, ker to zasebno podjetje nikoli ne bo odstopilo vodarne v neodvisno upravljanje občine, kar po njegovih besedah pomeni, da bodo prebivalci več čas odvisni od industrijskega obrata, ki onesnažuje lokalno okolje.

Trenutni vodovodni sistem za oskrbo prebivalcev Anhovega in okoliških naselij ni ustrezen, zanj se uporablja vodarna v lasti podjetja Salonit Anhovo in je speljan čez industrijsko območje. Redno se pojavljajo onesnaženja, zahteve po prekuhavanju vode so stalnica že ob manjših padavinah (zadnja zahtve za prekuhavanje vode za območje je občina objavila 5. novembra). Občasno pa se pojavljajo tudi hujša z industrijo povezana onesnaženja. Lani julija, spomnimo, je v vodovodi sistem vdrla industrijska odpadna voda iz podjetja Eternit, in povzročila hude presežene vrednosti kroma-6, dodatno onesnaženje blizu črpališča pa se je zgodilo le nekaj dni kasneje, in sicer z oljem iz lovilcev olj podjetja Salonit. Ker gre za ljudi in območje prizadeto z enim najhujših industrijskim onesnaženjem, torej z azbestom, ki je bil prepovedal leta 1996, zdaj pa izpostavljeno dejavnosti v cementarni Salonit, to je dejavnosti sosežiga odpadkov, je nezagotovljene čiste in stalne pitne voda v tem območju nedopustno, so na današnji novinarski konferenci poudarile predstavnice Inštituta 8. marec. Zato kot nujo in obljubo prebivalcem in prebivalkam Anhovega in okolice sprožajo akcijo, katere namen je zagotoviti nov vodovod, ki bi bil neodvisen od lokalne industrije.

"Po vseh teh letih smo končno našli način, kako priti do pitne vode v Anhovem. Za to je potreben nov neodvisen vir pitne vode, ki bi se zagotovil s povezavo na vodovodni sistem Mrzlek. Stroški izgradnje vodovoda so ocenjeni na 1.200.000 evrov in so izvedljivi v obdobju dveh let. Kako do njega? Država ima na voljo proračunska sredstva, ki jih lahko nameni tudi zato. In to je naša zahteva."

Miha Stegel,
Civilna iniciativa Danes

Alenka Kreč Bricelj iz Smetumeta je napovedala, da bodo "šli v skupnosti po vsej Sloveniji in aktivirali ljudi, da se postavijo za prebivalce Anhovega, ki pijejo onesnaženo vodo". Z uspelim referendumom o noveli zakona o vodah so se zavzeli za ohranitev narave in pitne vode, to pa je le nadaljevanje: "Gre za konkreten primer, v katerem se bomo postavili drug za drugega, opredeliti pa se bodo morali tudi poslanci in stranke."

Ob vsem gre opozoriti, da je omenjeno lansko onesnaženje vode v Ahnovem razkrilo sume nepravilnosti pri oskrbi prebivalcev z vodo, in sicer, da so prebivalce Anhovega dalj časa oskrbovali z vodo iz rezervnega, tehnološkega črpališča, ki je vir tehnološke vode za cementarno Anhovo, kar pa se ne bi smelo dogajati. Razkritje vzbuja sume ustreznega delovanja pristojnega inšpektorata ter izdaje novega dovoljenja za rabo vode Salonitu, dokončnega epiloga pa še ni. Poleg civilne iniciative Danes je na lokalnem območju najbolj aktivno v prizadevanjih za spremembe, za zdravo in čisto okolje lokalno društvo Eko Anhovo, zaradi načina delovanja občinskega vodstva občine Kanal ob soči (županja je članica stranke SD) pa je občina dobila med ljudmi vzdevek »občina Salonit«.

Podpis za peticijo lahko oddate na tej spletni povezavi >>

DdGBoTl-j4k