Cepljeni, tudi če se slučajno okužijo, nikakor ne širijo virusa v tolikšni meri kot necepljeni

Poživitveni odmerki cepiva niso koristni le za posameznika, ampak zmanjšujejo tudi možnost za širjenje okužb v skupnosti

Sašo Dolenc

Sašo Dolenc
© Uroš Abram

Preberemo lahko veliko zmotnih in zavajajočih informacij, da cepljeni širijo virus v enaki meri kot necepljeni. To ne drži. Cepljeni, tudi če se slučajno okužijo, nikakor ne širijo virusa v tolikšni meri kot necepljeni.

Kaj se dogaja ob okužbi? Recimo, da sta cepljena in necepljena oseba izpostavljeni enaki količini virusa v enakem časovnem obdobju. Virus pri obeh vstopi v nosno sluznico.

Pri necepljeni osebi poskušajo virusni delci brez ovir vstopiti v celice. Ko jim to uspe, se začnejo hitro razmnoževati. Da necepljena oseba postane kužna, se mora virus v njenih celicah dovolj razmnožiti. Ko količina virusa doseže določen prag, začne oseba prenašati okužbo na druge ljudi. Zoprno pri tem je, da je oseba kužna že dan ali dva preden zboli, oziroma se pri njej pokažejo simptomi.

Tudi pri cepljeni osebi poskušajo virusni delci najti gostiteljske celice, vendar jih pri tem imunski sistem prepozna in napade. Za tovrstno imunsko obrambo so pomembna nevtralizirajoča protitelesa, ki virus onesposobijo, še preden vstopi v gostiteljske celice in se tako sploh ne more razmnoževati.

Če se virus ne uspe razmnožiti, cepljeni ne postane kužen, čemur se strokovno reče "sterilizacijska imunost”. To pomeni, da so protitelesa preprečila, da bi do okužbe oziroma razmnoževanja virusa sploh prišlo. Sterilizacijske imunosti žal ne razvijejo vsi cepljeni, vendar cepiva vsekakor bistveno pomagajo pri zmanjšanju tveganja za prenos okužbe, kar ima velik vpliv tudi na širjenje virusa v skupnosti.

A količina protiteles se začne s časom zmanjševati. Če smo izpostavljeni veliki količini virusnih delcev ali je od cepljenja preteklo že dlje časa, nevtralizirajoča protitelesa, ki se razvijejo po cepljenju, ne bodo mogla ujeti vseh virusnih delcev, preden bodo ti našli gostiteljske celice. Ko pa se virus naseli v celico, se začne razmnoževati in izdelovati kopije, tako da lahko tudi cepljena oseba postane kužna, pri čemer ni nujno, da ima simptome bolezni.

A tudi v primeru prebojne okužbe cepljene osebe, je ta manj kužna kot necepljena. Po eni strani zato, ker iz telesa hitreje odstrani virus, kar pomeni, da je kužna krajši čas. Zmanjša pa se tudi količina kužnih virusnih delcev, ki jih izloča. V prvih nekaj dneh imajo necepljeni bolni in cepljeni s prebojno okužbo enako virusno obremenitev oziroma količino virusnih delcev, vendar virusni delci pri obojih niso enako kužni. Cepljeni imajo manj kužnih virusnih delcev kot necepljeni, saj se ti lahko med izločanjem opremijo s protitelesi.

Cepljeni imajo manj kužnih virusnih delcev kot necepljeni, saj se ti lahko med izločanjem opremijo s protitelesi.

Ker cepljenje s tretjim odmerkom cepiva poveča količino nevtralizirajočih protiteles, s tem zmanjša verjetnost, da bo ob stiku z virusom prišlo do prebojne okužbe. Poživitveni odmerki cepiva zato niso koristni le za posameznika, ampak zmanjšujejo tudi možnost za širjenje okužb v skupnosti.

Kaj pa osebe, ki so okužbo prebolele? Podobno kot cepljeni tudi preboleli razvijejo nevtralizirajoča protitelesa, vendar je količina protiteles in trajnost zaščite pri njih zelo različna. Ljudje z asimptomatskim ali blagim potekom bolezni v povprečju ne razvijejo tako močnega odziva kot tisti s hujšim potekom bolezni. Zato se lahko zgodi, da kljub preboleli okužbi te osebe nimajo dovolj nevtralizirajočih protiteles, da bi preprečile novo okužbo. Zato se za tiste, ki so bolezen preboleli, vseeno priporoča cepljenje, ki v kombinaciji s prebolelo okužbo povzroči izjemno dobro imunsko zaščito in veliko količino protiteles.

Večina cepljenih, ki jim zaščita s protitelesi še ni popustila, ne bo širila virusa, če mu bo izpostavljena. Če pri njih pride do prebojne okužbe, pa bodo izločali manj kužne virusne delce, prav tako bo obdobje kužnosti trajalo krajši čas. Polno cepljeni, ki so po možnosti prejeli še poživitveni odmerek cepiva, predstavljajo zelo majhno nevarnost za širjenje virusa v skupnosti.

**Zapis je bil najprej objavljen na avtorjevem profilu na Facebooku**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.