DK, STA

 |  Svet

83 let stara žrtev kazenskega pravosodnega sistema

V ZDA sta bila več kot pol stoletja po atentatu na temnopoltega aktivista za državljanske pravice Malcolma X oproščena moška, obsojena za njegov umor

Martin Luther King in Malcolm X pred novinarsko konferenco, 26. marca 1964

Martin Luther King in Malcolm X pred novinarsko konferenco, 26. marca 1964
© Marion S. Trikosko / Flickr

V ZDA sta bila več kot petdeset let po atentatu na temnopoltega aktivista za državljanske pravice Malcolma X v četrtek oproščena moška, obsojena za njegov umor. Newyorška sodnica Ellen Biben je oprostila Muhammada Aziza in Khalila Islama, ki sta od začetka vztrajala pri nedolžnosti.

Oprostilno sodbo so zahtevali odvetniki Aziza in družine pokojnega Islama, strinjalo pa se je tudi tožilstvo, potem ko je preiskava odkrila dovolj dokazov, ki so spodkopali temelje obsodbe. "To, zaradi česar smo danes na sodišču, se ne bi smelo nikoli zgoditi. Sem 83 let stara žrtev kazenskega pravosodnega sistema," je dejal Aziz.

Sinova pokojnega Islama Ameen Johnson in Shahid Johnson sta dejala, da bi bil oče navdušen nad oprostilno sodbo, vendar je na žalost ni doživel. Olajšana sta tudi sama, ker jima ni več treba skrbeti, da bi ju napadel kdo, ki misli, da sta sinova morilca Malcolma X.

Malcolm X je zaslovel kot najbolj znana javna oseba Islamske nacije. Temnopoltim je za dosego državljanskih pravic priporočal vsa potrebna sredstva, tudi oborožen upor. Kasneje se je od Islamske nacije ločil, romal v Meko in se vrnil z drugačnimi pogledi. Nasilja ni več zagovarjal in si je prizadeval za pomiritev.

Oprostilno sodbo so zahtevali odvetniki Aziza in družine pokojnega Islama, strinjalo pa se je tudi tožilstvo, potem ko je preiskava odkrila dovolj dokazov, ki so spodkopali temelje obsodbe.

Nekaterim v Islamski naciji to ni bilo všeč. Na začetku govora v Harlemu je bil v starosti 39 let ubit 21. februarja 1965. Marca naslednje leto so zaradi umora na dosmrtni zapor obsodili Aziza, Islama in Mujahida Abdula Halima, znanega tudi kot Thomas Hagan.

Hagan je umor priznal, pa tudi, da je imel dva sodelavca, vendar pa zagotavljal, da to nista bila Aziz in Islam, ki sta imela celo alibi, prav tako policija ni našla nobenega dokaza.

Hagana so leta 2010 izpustili na pogojno prostost. Aziza so izpustili leta 1985, Islama leta 1987, umrl pa je leta 2009.

Po dveh letih ponovne preiskave newyorške policije in FBI so odkrili, da je imel FBI dokumente, ki so kazali na druga dva osumljenca.

Tožilci prav tako niso razkrili, da so bili v času umora v dvorani tudi policisti v civilu, policisti pa so vedeli, da je nekdo nekaj ur prej klical časopis Daily News z informacijo, da bo Malcolm X ubit med govorom, vendar ga niso prekinili.

Manhattanski tožilec Cyrus Vance mlajši je ugotovil, da je obsodba na zelo trhlih nogah in se je strinjal, da se Islama in Aziza oprosti.

Soustanovitelj Projekta nedolžnost Barry Scheck je dodal, da je šlo za eno najhujših zlorab pravosodnega sistema, kar jih je videl.

Vanceov urad je javno priznal, da namerava ponovno odpreti primer, potem ko je Netflix objavil dokumentarno serijo z naslovom Kdo je ubil Malcolma X? Serija je predstavila teorijo oziroma dejstvo, da sta obsojenca nedolžna, prava krivca pa sta uspela pobegniti pred roko pravice.

-lKTu3NWO-0

s7zQBXOVGys

FEhghONFwX8

Q_AXiVFJl0U

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.