Minister Simoniti: »Nobene izjave. Za Večer pa sploh ne!«

Aroganca ministra za kulturo do medijev

Kaj lahko stori medij, ko v svoji neskončni aroganci kulturni minister neke države kar javno licitira, da ne daje izjav za določene medije in jih pri tem tudi našteje? Seveda prav tiste, ki so v obsedenosti oblasti nenehni predmet poželenja in obvladovanja, hkrati pa tudi vulkanskega izbruha jeze, če politikom novinarji pridržijo zrcalo, v katerem res niso videti najlepši v deželi tej. Dejansko so v podobi ogledala včasih zelo grdi, najgrši. Ampak povsem po svoji krivdi.

Odmeven ponedeljkov odstop Igorja Samoborja s položaja ravnatelja ljubljanske Drame zaradi ignorance Vaska Simonitija, ki je ustavil obnovo gledališke stavbe in ignoriral apele vodstva teatra, je zbudil nekaj novinarskih pričakovanj, toda kaj bi to, kulturni minister jim je v skladu s svojo oholostjo kar v mimohodu ob obisku Pomurja zabrusil takole: 

»Dober dan, gospod minister. Lahko eno izjavo?«
»Za koga?«
»Za Radio Slovenija.«
»Ne.«
»Kaj pa za Večer?«
»Tudi ne. To pa sploh ne.«

K temu je dodal, da bo za RTV Slovenija komentiral, ko bo imel enako možnost kot Samobor. Kako naj mediji odreagira na tovrstno samopašnost in vehementno vzvišenost politika, sploh v primeru Simonitija, od katerega v nobenem trenutku ni mogoče pričakovati ničesar drugega? Pri Večeru so se domislili grafike in njegovo ošabnost preigrali v slogan, ki jih promovira. Zdi se, da je to edina pravilna reakcija: poudariti, da je politik alergičen na nek profesionalen medij, lahko v zdravi in razviti demokraciji predstavlja zgolj obliko laskanja novinarjem. Kdor se smeši ob tem, je dejansko zgolj sam politik s svojo brezrezervno nadutostjo in avtoritarno držo, s tem pa signalizira svojo neprimernost za funkcijo, ki jo opravlja.

Čisto drugače in značilno servilno so reagirali na TV Slovenija. Voditelj Igor E. Bergant je povedal, da je imel včeraj minister že vabilo za nastop v Odmevih, a ga je zaradi zadržanosti zavrnil. »Vabilo seveda velja tudi za jutri,« je uslužno spomnil ministra.

Če časopisu Večer pač ne preostane nič drugega kot sprijaznitev, da minister iz ne-vemo-kakšnih razlogov z njimi ne želi imeti opravka, na nacionalki po tihem še upajo. Znova torej nobenega komentarja ali geste, kar bi njegovo arogantno ravnanje, dejansko poskus obračuna z medijem, postavilo pod vprašaj. Še ena reakcija, kakršne spremljamo že vsa leta, sploh ob nastopih politikov, kot je npr. Aleš Hojs, ki je zelo nazorno povedal, da RTV prispevka iz političnih zadržkov ne plačuje in k temu pozival tudi druge, a si vodstvo nikoli ni drznilo problematizirati takega obnašanja.

Tukaj je še en predlog: če Simoniti pledira za »politiko enakih možnosti«, potem ga dajmo podpreti, toda na vseh nivojih! Torej: RTV mu že daje priložnost za termin v Odmevih, da lahko odvrne na očitke, on pa naj v zameno ponudi priložnost Igorju Samoborju, da postane kulturni minister in s tem reši Dramo. Ker potem bi, kolikor vemo, končno res imeli kulturnega in kultiviranega ministra!

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**