Zala Kramperšek

 |  Mladina 47  |  Svet

Smrt na meji

Evropsko sodišče za človekove pravice obsodilo sosednjo Hrvaško

Madine Hussiny, deklica, ki je umrla blizu hrvaško-srbske meje

Madine Hussiny, deklica, ki je umrla blizu hrvaško-srbske meje
© Facebook, osebni arhiv

Po štirih letih bitk s sodišči je primer šestletne afganistanske deklice Madine Hussiny, ki jo je leta 2017 med pregonom iz Hrvaške povozil vlak, rešen. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je za Madinino smrt kriva hrvaška policija, ki je dekličino družino po prečkanju srbsko-hrvaške meje in prošnji za azil poslala nazaj v Srbijo. Potrjena je bila kršitev mednarodne konvencije o človekovih pravicah.

Afganistanska družina, ki šteje mater in šest otrok, je, podobno kot veliko drugih ubežnikov, izpolnitev upanja na boljše življenje iskala v Evropi. Enaindvajsetega novembra 2017 jo je ponoči zajela hrvaška policija, družina pa je to, kot je povedala za britanski Guardian, najprej videla kot priložnost za vložitev prošnje za azil. Policija je ni uslišala. Navkljub temni in nevarni poti ob železnici so jo peš napotili nazaj v Srbijo, kjer se je nesreča zgodila sto metrov od meje.

Hrvaška policija je prihod družine na svoje ozemlje dolgo zanikala. Družina se je kasneje obrnila na hrvaško ustavno sodišče, a ji to zaradi »pomanjkanja dokazov« ni bilo pripravljeno pomagati. Nazadnje jo je uslišalo ESČP in potrdilo, da je hrvaška policija družino na nedovoljen način pregnala iz države. Kršene so bile pravica do življenja, pravica do varnosti in svobode, pravica do individualnih prošenj za azil, prepoved skupinskega izgona tujcev in prepoved nečloveškega in ponižujočega ravnanja.

Pred hrvaškim sodiščem pa je bil obsojen aktivist organizacije Are You Syrious (AYS) Dragan Umćević, ki je družini pomagal, ko ji je štiri mesece po smrti hčerke znova uspelo prečkati hrvaško mejo. Za Jutarnji list je povedal, da jo je, potem ko je dobil sporočilo, da je prispela na Hrvaško, šel iskat na teren. Ko je prišel do lokacije, so družino že zajeli policisti. »Sledil sem jim, kolikor sem mogel. Po dveh, treh tednih sem na domači naslov prejel prekrškovno prijavo policije. Zahtevali so plačilo globe 50.000 evrov, dva meseca zaporne kazni in prepoved dela za AYS.« Pol leta kasneje mu je vukovarsko sodišče za prekrške naložilo 5327 evrov kazni. Čeprav se je kasneje večkrat pritožil, ni bil uspešen, zdaj se bo tudi on obrnil na ESČP.

»Ta sodba ne sme ostati omejena samo na to, da Hrvaška Madinini družini plača nepremoženjsko škodo. Za vse žrtve na naših mejah, za ljudi, ki so tam umrli, in za vse aktiviste, ki so bili ustrahovani, da bi o tem molčali, je čas, da pred sodišče postavimo tiste, ki to nasilje omogočajo in prikrivajo. Odgovornost je treba iskati pri vodilnih na ministrstvu za notranje zadeve,« je povedala Tajana Tadić iz AYS. Hrvaški notranji minister Davor Božinović pa je po sodbi ESČP dejal, da je Madinina smrt tragična, da pa je treba razumeti tudi Hrvaško, saj ta lahko nezakonite vstope na svoje ozemlje prepreči ali pa postane vroča točka na poti migrantov. O tem, da je kršila mednarodne konvencije in da migrante še vedno nezakonito vrača v sosednje države, pa ni rekel veliko.

Res strašno je, kako brezbrižni smo postali do smrti ljudi, ki se trudijo za svojo lepšo prihodnost in lepšo prihodnost svojih družin.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.