IK, STA

25. 11. 2021  |  Politika

»Razprava je lahko odprta tudi za kritike javnosti, a osrednji glas je lahko le glas zaposlenih«

Sodelavci Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v podporo kolektivu informativnega programa TV Slovenija

Protest za neodvisno javno televizijo pred stavbo RTV Slovenija

Protest za neodvisno javno televizijo pred stavbo RTV Slovenija
© Borut Krajnc

Sodelavci ZRC SAZU izražajo javno podporo kolektivu informativnega programa Televizije Slovenija (TVS) pri njihovem stališču o predlogu programsko-produkcijskega načrta za leto 2022. Vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) bi moralo po njihovem mnenju prisluhniti pomislekom zaposlenih, ki bi morali imeti pri takšnih spremembah osrednji glas.

"Ob trenutno izrazito kaotičnem upravljanju zavoda, s katerim ta postaja vse bolj dovzeten tudi za neformalne pritiske zunanjih akterjev in njihovih privatnih interesov, je prav stališče kolektiva zaposlenih tisto, ki lahko nastopi kot sidrišče razumnega premisleka," so zapisali sodelavci Znanstveno-raziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Sodelavci ZRC SAZU menijo, da se zaposleni na TVS "nedvomno še bolj kot kritična javnost zavedajo vseh težav in nepopolnosti v delovanju informativnega programa, a obenem vedo, da kompleksnih težav ni mogoče reševati z nepremišljenimi posegi".

Posegi, kakršne predvideva programsko-produkcijski načrt (PPN), pa nakopičenih težav po oceni sodelavcev ZRC SAZU, nikakor ne odpravljajo. "Ko so na eni strani usmerjeni v tiste redke preostanke tradicije javnega medija, ki so preživeli pritiske komercializacije, na drugi strani pa v programske vsebine, ki presegajo običajne standarde slovenskega medijskega prostora in so se v tradicijo vpisale v zadnjih letih, se je težko znebiti tudi pomislekov o vprašljivi motivaciji predlagateljev sprememb," so zapisali.

"Če se namesto potrpežljivega odpravljanja strukturnih težav odločimo za pot nepremišljene destrukcije, lahko že načeti javni medij privedemo do točke, ko svojega javnega poslanstva v strogem smislu ne bo več mogel opravljati in bo naposled postal le še nominalno javna ustanova, dejansko pa teren za uveljavljanje zasebnih interesov in nižanje standardov javne razprave," še opozarjajo.

Pod izjavo je podpisanih skoraj 80 sodelavcev ZRC SAZU.

Kolektiv informativnega programa TVS je namreč člane programskega sveta RTVS pozval k zavrnitvi predloga programsko-produkcijskega načrta za leto 2020, ker po njihovi oceni vodi v zniževanje standardov in krnitev poslanstva javne televizije.

Javno pismo podpore spodaj objavljamo v celoti.

IZJAVA SODELAVK IN SODELAVCEV ZRC SAZU V PODPORO KOLEKTIVU INFORMATIVNEGA PROGRAMA TV SLOVENIJA

Ljubljana, 24. 11. 2021

Spodaj podpisani sodelavke in sodelavci ZRC SAZU izražamo javno podporo kolektivu Informativnega programa TV Slovenija v njihovem pozivu vodstvenim organom RTV Slovenija, da prisluhnejo pomislekom, pripombam in predlogom ob načrtovanih spremembah Programsko-produkcijskega načrta za leto 2022.

Ob trenutno izrazito kaotičnem upravljanju zavoda, s katerim ta postaja vse bolj dovzeten tudi za neformalne pritiske zunanjih akterjev in njihovih privatnih interesov, je prav stališče kolektiva zaposlenih tisto, ki lahko nastopi kot sidrišče razumnega premisleka. Zaposlene in zaposleni se nedvomno še bolj kot kritična javnost zavedajo vseh težav in nepopolnosti v delovanju Informativnega programa, a obenem vedo, da kompleksnih težav ni mogoče reševati z nepremišljenimi posegi.

Tovrstni posegi nakopičenih težav nikakor ne odpravljajo, prav nasprotno. Ko so na eni strani usmerjeni v tiste redke preostanke tradicije javnega medija, ki so preživeli pritiske komercializacije, na drugi strani pa v programske vsebine, ki presegajo običajne standarde slovenskega medijskega prostora in so se v tradicijo vpisale v zadnjih letih, se je težko znebiti tudi pomislekov o vprašljivi motivaciji predlagateljev sprememb.

A četudi bi bile spremembe povsem dobronamerne, ostaja nesporno: diagnoza, ki kot problematične prepozna prav nekatere najbolj kvalitetne vsebine, je globoko zgrešena. In če ji sledimo, če se namesto potrpežljivega odpravljanja strukturnih težav odločimo za pot nepremišljene destrukcije, lahko že načeti javni medij privedemo do točke, ko svojega javnega poslanstva v strogem smislu ne bo več mogel opravljati – in bo naposled postal le še nominalno javna ustanova, dejansko pa teren za uveljavljanje zasebnih interesov in nižanje standardov javne razprave.

Pravilna diagnoza je tako v znanosti kot na vseh drugih področjih udejstvovanja temelj za iskanje ustreznih rešitev. Ko gre za delovanje javnega medija, razprava sicer lahko in mora ostati odprta tudi za kritike zainteresirane javnosti – a osrednji glas je lahko le glas zaposlenih.

dr. Tadej Troha

dr. Oto Luthar

dr. Alenka Zupančič

dr. Peter Klepec

dr. Dan Podjed

dr. Silvo Torkar

dr. Matjaž Vesel

dr. Jernej Habjan

Mateja Belak

dr. Nataša Jakop

dr. Aleš Smrekar

dr. Mija Michelizza

dr. Duška Knežević Hočevar

dr. Januška Gostenčnik

dr. Snežana Tecco Hvala

Maričić Ivana

dr. Mojca Kovačič

dr. Ivan Šprajc

Nina Juvan Mastnak

Liza Stančič

dr. Nataša Gliha Komac

Staša Koderman

dr. Petra Rus

dr. Martin Pogačar

dr. Vanja Huzjan

dr. Daša Ličen

dr. Petra Svoljšak

dr. Simona Klemenčič

dr. Jure Gombač

dr. Špela Ledinek Lozej

dr. Marina Lukšič Hacin

dr. Barbara Turk Niskač

dr. Nejc Čož

dr. Danila Zuljan Kumar

dr. Janoš Ježovnik

Miha Pavšek

Jana Mancevič

Maja Gostič

dr. Aleš Marsetič

dr. Mojca Šorli

dr. Katarina Keber

Matej Ažman

Miha Peče

dr. Marko Juvan

Andrej Furlan

Agata Tomažič

dr. Iva Kosmos

Jana Erjavec

dr. Darja Mihelič

dr. Matjaž Grahornik

Adrijan Košir

Marisa Žele

dr. Lucija Grahek

dr. Aleš Bunta

dr. Katarina Polajnar

dddr. Andrej Pleterski

dr. Urška Kanjir

Tanja Pavčič

dr. Rok Benčin

dr. Maja Godina Golija

dr. Boštjan Nedoh

Špela Čonč

dr. Kozma Ahačič

dr. Marjetka Golež Kaučič

dr. Simona Kralj Fišer

dr. Franci Gabrovšek

dr. Miha Preinfalk

dr. Rado Riha

dr. Žiga Kokalj

dr. Matjaž Gregorič

dr. Katarina Mohar

dr. Lilijana Šprah

dr. Nataša Gregorič Bon

dr. Tadej Slabe

Aleš Pogačnik

dr. Tanja Petrović

dr. Marijan Dović

Ana Reberc

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.