Nevarni davčni populizem

»Predlog predstavlja veliko fiskalno tveganje, saj visok primanjkljaj javnofinančnih prihodkov ne sledi zagotavljanju in ohranjanju dolgoročne stabilnosti javnih financ.« S tem pojasnilom je ministrstvo za finance Andreja Širclja (SDS) februarja letos zavrnilo predlog sprememb zakona o dohodnini, ki ga je predlagal Sindikat delavcev migrantov Slovenije in bi povzročil 571 milijonov evrov izpada v proračunski blagajni. Zdaj, deset mesecev kasneje, Šircljevo ministrstvo kljub izrazitemu povečevanju tveganj in negotovosti vztraja pri uzakonitvi davčnih sprememb, ki bi ob polni uveljavitvi prinesle skoraj 900 milijonov evrov javnofinančnega izpada.

Največji izpad javnofinančnih prihodkov bi prinesla uzakonitev predlaganih sprememb zakona o dohodnini. Že prihodnje leto bi bil izpad 247 milijonov evrov, nato bi se letno višal za 200 milijonov evrov, ob polni uveljavitvi sprememb leta 2025 pa bi izpad znašal kar 847 milijonov evrov. To kažejo uradni izračuni, ki jih je že julija presojal fiskalni svet in kot neodvisni strokovni organ podal oceno: predlagane davčne spremembe brez sprejema dodatnih ukrepov, ki bi zagotovili njihovo javnofinančno nevtralnost, pomenijo dodatno tveganje za vzdržnost javnih financ na srednji rok.

A Šircljevo ministrstvo oziroma vlada SDS-NSi-SMC pri predlogu vztraja – in ga celo razširja, čeprav se negotovosti povečujejo. V ponedeljek je evropska komisija sporočila, da je gospodarsko razpoloženje v območju z evrom na šestmesečnem dnu. V torek je najprej odjeknil podatek o najvišji inflaciji v zadnjih 13 letih; novembra so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni pri nas v povprečju zvišale za 4,6 odstotka, kar je največ po oktobru 2008. Nato je odmeval podatek o rasti; slovensko gospodarstvo je v tretjem četrtletju glede na drugo zraslo za 1,3-odstotka, kar je bilo manj od povprečne rasti v EU (2,1 odstotka). Iz Banke Slovenije so komentirali, da so gospodarske razmere sicer še ugodne, a da so tveganja povišana zaradi »slabe epidemiološke slike v Evropi, širjenja nove različice koronavirusa, ozkih grl v dobavnih verigah ter visokih cen energentov in vhodnih surovin«. Povečana je tudi nestabilnost na finančnih trgih, kar pripisujejo negotovostim glede »trajanja povečanih inflacijskih pritiskov« in s pričakovanji, da bodo centralne banke »začele zmanjševati svojo akomodativnost«.

Zakaj finančno ministrstvo ob teh izrazito povečanih negotovostih vztraja pri spremembah davčnih zakonov, čeprav s tem nesporno ogroža stabilnost javnih financ, za katero mora skrbeti? Zakaj si prizadeva zmanjšati javnofinančne prihodke v času, ko država tekoče izdatke financira z zadolževanjem? Konec oktobra letos je bil dolg proračuna za 7,84 milijarde evrov višji kot konec februarja lani. Da so projekcije za Slovenijo že brez dodatnih zaostrovanj zelo slabe, jasno kaže zadnja napoved evropske komisije iz novembra, po kateri bo imela Slovenija v naslednjih dveh letih najvišji strukturni primanjkljaj med državami z evrom, med vsemi 27 državami EU pa bo imela višjega le Romunija. V letu 2022 naj bi primanjkljaj znašal 6,2 odstotka BDP, v povprečju EU pa bo 3,5 odstotka.

Andrej Šircelj (SDS) bi kot minister za finance moral izbrati stabilnost javnih financ, ne pa populističnih popravkov davčne zakonodaje.

»Koalicija hoče pred volitvami izpolniti zahteve organizacij kapitala, ki obvladuje večino medijev, in to na način, ki se zdi sprejemljiv tudi volivcem. Reformo koalicija ’prodaja’ kot razbremenitev dela, v resnici pa gre za razbremenitev najbolje plačanih in najpremožnejših. Pravijo, da bo spodbudila gospodarsko rast, a v resnici bo zgolj zmanjšala javne prihodke, s katerimi bi lahko ljudem izboljšali življenje. Obljubljajo, da bo ta izpad nadomestila višja domača potrošnja, toda bogati bodo denar porabili za finančne naložbe in storitve v tujini,« komentira sociolog dr. Marko Kržan, ki je izračunal, koliko bi s predlaganimi spremembami zakona o dohodnini pridobili delavci in upokojenci, koliko pa menedžment in lastniki kapitala. Ob tem gre omeniti, da je fiskalni svet v julijski oceni predloga poudaril, da je vpliv predlaganih sprememb zakona na gospodarsko aktivnost težko oceniti in da projekcije kažejo »bolj negotov vpliv«. No, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer kot lobisti gospodarstva predlog podpirajo, pa so ta teden objavili oceno, po kateri naj bi spremembe zakona v letih 2022–2025 pospešile potrošnjo in zvišale gospodarsko rast za od 0,5 do 0,75 odstotne točke na leto. Morda je pomembno opozoriti, da je GZS za drugo četrtletje letos na podlagi lastnih ocen napovedala dvakratnik gospodarske rasti (2,6 odstotka), kot je bila dejansko dosežena na četrtletni ravni.

In kaj kažejo izračuni sogovornika? Osrednji predlog, ki ga javno izpostavlja minister Šircelj – in bi hkrati prinesel tudi največji javnofinančni izpad, je postopen dvig splošne olajšave z zdajšnjih 3500 na 7500 evrov do leta 2025. Simulacija učinkov za leto 2022, ko bi splošna olajšava znašala 4500 evrov, kaže, da bi tak dvig delavcu z bruto plačo 1000 evrov prinesel 13 evrov, delavcu z bruto plačo 1800 evrov 23 evrov, direktorju z 10 tisoč evri plače pa dodatnih 42 evrov k neto plači, torej več kot prvima dvema skupaj. Tudi predlagano znižanje najvišje davčne stopnje s 50 na 45 odstotkov bi koristilo le okrog 4320 posameznikom, to je 0,3 odstotka zavezancem s plačami nad 8077 evrov. Omenjeni direktor z bruto plačo 10 tisoč evrov bi s tem popravkom pridobil še dodatnih 70,75 evra, torej skupaj že 112 evrov, delavec s tisoč evri bruto pa bi ostal pri 13 evrih plusa.

Predlagano je tudi zvišanje neobdavčenega zneska nagrade za poslovno uspešnost, in sicer z zneska povprečne plače v RS na povprečno plačo posameznika, če ta presega povprečno plačo. Ta predlog, ki bo na leto prinesel okoli 20 milijonov evrov izpada dohodnine, so posebej pozdravili v GZS.

Med predlaganimi »popravki« zakona o dohodnini je tudi znižanje stopnje dohodnine od dohodkov iz kapitala (obresti dividend) s 27,5 na 25 odstotkov. To bi, izhajajoč iz uradnih podatkov, po ocenah sogovornika, najbolj koristilo enemu odstotku zavezancev z najvišjimi dohodki oziroma okrog 17 tisoč zavezancem, ki ustvarijo kar 60 odstotkov vseh dohodkov od kapitala.

Predlagano je tudi znižanje stopnje dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 na 15 odstotkov, ob hkratnem znižanju normiranih stroškov s 15 na 10 odstotkov. Skupni učinek popravka bi bil, da se efektivna davčna stopnja zniža s 23,375 na zgolj 13,5 odstotka.

Vlada se zgolj z znižanjem davka na najemnine odpoveduje prihodkom velikostnega razreda 500 do 1000 novih postelj v domovih za ostarele.

Pri najemnini 500 evrov bi tako najemodajalcu po davku namesto 383,12 evra po novem ostalo 455 evrov, je izračunal ekonomist Igor Feketija. »Po eni strani bo torej razred prebivalstva, ki ima vsaj eno stanovanje viška – kar lahko brez zadržkov označimo kot luksuz – manj prispeval v skupno malho, tisti, ki si svojega stanovanja ali kredita zanj ne morejo privoščiti, pa bodo plačali relativno več.« Zaradi nižje obdavčitve se tudi nikakor ne bodo znižale najemnine, saj te napihuje ogromno pomanjkanje stanovanj za oddajo, zlasti v Ljubljani. Zmanjšalo se ne bo niti število oddajanj na črno. »Če pogledamo bazo najemnin, od katerih se plačuje davek, so te na atraktivnih trgih, na primer v Ljubljani, sumljivo nizke. To pomeni, da najemodajalci itak prijavljajo nižje najemnine od tržnih in si že na ta način sami efektivno nižajo davčno obveznost. Drugi način nižanja pa je, da stanovanja oddajajo po sistemu normirane obdavčitve, ki velja za samostojne podjetnike, in plačujejo 4-odstotni davek,« razlaga Andreja Cirman iz Ekonomske fakultete. V tem kontekstu sta predlog in razprava »bolj politična megla«. Ekonomist Marko Pahor opozarja, da predlagatelji predlogov in ciljev niso jasno utemeljili, davčni učinki pa da so narejeni na podatkih iz leta 2018 in brez upoštevanja drugih učinkov. Že omejeni dostopni podatki kažejo, opozarja, da se predlagatelji zgolj z znižanjem davka na najem »odpovedujejo prihodkom velikostnega razreda 500 do 1000 novih postelj v domovih za ostarele«.

Da bo predlog sprememb dohodninskega zakona na decembrski seji dobil večinsko podporo poslancev in poslank, nikakor ni zagotovo, ključna bo prisotnost opozicije. Del istega vladnega svežnja je bila tudi socialna kapica, s katero je vlada želela omejiti obračunavanje prispevkov za socialno varnost na plače do 6000 evrov bruto, a je predlog že padel.

Slab strateg

Kaj se dogaja s proračunom tekočega leta?

Ta teden objavljeni dokončni podatki o realizaciji državnega proračuna v prvih desetih mesecih letos odpirajo vprašanje, koliko ima minister za finance Andrej Šircelj sploh pod nadzorom dogajanje v javni blagajni. Dva meseca pred koncem leta namreč nekatere postavke močno odstopajo od napovedanih letnih zneskov. Izpostavimo le eno, za investicije pomembno postavko. V desetih mesecih, od januarja do konca oktobra letos, se je v proračun nateklo 606 milijonov evrov sredstev EU – od tega zgolj oktobra 35,4 milijona evrov. Za celo letošnje leto je finančno ministrstvo Andreja Širclja septembra napovedalo 1,22 milijarde evrov teh prilivov. To pomeni, da bi v zadnjih dveh mesecih morali iz proračuna EU počrpati kar 610 milijonov evrov, kar je več kot v vseh prvih desetih mesecih skupaj in 17-krat toliko kot oktobra. Konec leta je prilivov iz EU sicer tradicionalno več. A lani se je novembra in decembra iz EU nateklo 165 milijonov evrov, leta 2019 211 milijonov in 2018 239 milijonov evrov. Na nerealnost in (pre)optimistične napovedi, ki prihajajo iz finančnega ministrstva, zelo neposredno v svojih mesečnih poročilih opozarja tudi fiskalni svet kot neodvisni strokovni nadzornik javnih financ. Vmesni podatki realizacije proračuna tako vzbujajo sum, da bodo napovedi za konec leta uresničene. To pa v posebno luč postavlja tudi realnost oziroma zanesljivost proračunskih napovedi ministrstva za prihodnja leta