STA

8. 12. 2021  |  Svet

»Aplikacije za preprečevanje stikov niso dosegle namena«

Nevladne organizacije objavile poročilo o uporabi aplikacij za sledenje stikom okuženih s koronavirusom v Evropi

Slovenska mobilna aplikacija #OstaniZdrav

Slovenska mobilna aplikacija #OstaniZdrav
© Gov.si

Nevladne organizacije, združene v Zvezo državljanskih svoboščin za Evropo (Civil Liberties Union for Europe), so objavile poročilo o uporabi aplikacij za sledenje stikom okuženih s koronavirusom v Evropi. Med drugim ugotavljajo, da aplikacije niso dosegle namena, a tudi, da se niso uresničile napovedi o možnosti njihove uporabe za masovni nadzor.

V poročilu z naslovom Eno leto aplikacij za sledenje stikov okuženih s covidom-19: Kaj se je naučila Evropa?, v zvezi kot razlog, da aplikacije niso dosegle želenih ciljev, navajajo porušenje zaupanja v njih. Slednje pripisujejo pomanjkljivi komunikacije vlad in nepreglednosti uporabe aplikacij in uporabe podatkov uporabnikov.

Kot so zapisali pri Informacijskem pooblaščencu, poročilo tudi ugotavlja, da v več državah vlade niso izpeljale javne razprave, nekatere pa se pred uvedbo aplikacij tudi niso posvetovale z nacionalnimi organi za varstvo osebnih podatkov, niti ne z neodvisnimi strokovnjaki glede pričakovane učinkovitosti aplikacij. Tu poročilo poleg Češke, Poljske, Madžarske in Španije izpostavlja tudi Slovenijo, so navedli v sporočilu za javnost.

Poročilo kot težavo izpostavlja tudi slepo zaupanje v tehnologije brez oprijemljivih dokazov o učinkovitosti aplikacij in zanašanje vlad na sistemske rešitve Googla in Appla, "kljub temu, da sistemi tehnoloških velikanov niso enostavno dostopni za revizijo in so njihove zaveze težko preverljive".

Uvajanje aplikacij v začetku epidemije covida-19 leta 2020 so sicer v večini držav članic EU spremljali dvomi zagovornikov človekovih pravic, da bi lahko uvajanje tovrstnih tehnoloških rešitev pomenilo njihovo rabo za masovni nadzor in nevarnost, da bi postale stalnica v našem vsakodnevnem življenju. A poročilo ugotavlja, a se ti scenariji niso uresničili, zahvaljujoč predvsem opozarjanju na vidike varovanja zasebnosti in razvoju tehničnih načinov slednja stikov, ki ne temeljijo na beleženju lokacij posameznikov.

Poročilo ugotavlja, da si je v večini držav aplikacijo naložilo manj kot 20 odstotkov državljanov (v Sloveniji 19 odstotkov), od tega največ na Irskem, Finskem in Danskem. Gre za države, kjer so bili glede uvedbe aplikacij bolj transparentni in so s tem dosegli večje zaupanje v javnosti, ob tem ugotavljajo pri Informacijskem pooblaščencu.

Navajajo še podatek iz poročila, da so nekatere države v letu 2021 aplikacijo prenehale uporabljati, ne da bi javnosti pojasnile, kaj je šlo pri delovanju narobe.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.