Javno pismo

10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Pisma bralcev

Novi gradbeni zakon

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci Državnega zbora, pred vami je odločanje o sprejemu novega Gradbenega zakona (GZ-1). Z zakonom se kot družba dolgoročno odpovedujemo arhitekturni stroki. V kolikor boste poslanke in poslanci zakon sprejeli, lahko pričakujemo, da se bo v prihodnje večina grajenega okolja v Sloveniji načrtovala brez sodelovanja arhitektov, ali pa zgolj z omejeno vlogo te stroke. Zavračamo trditve zagovornikov zakona, da GZ-1 uvaja enakopravnost med strokami. Prav tako zavračamo tudi trditve, da se arhitekti borimo za privilegiran položaj svoje stroke. Vljudno vas prosimo, da še pred odločanjem o tem izjemno pomembnem zakonu še enkrat preverite ključne argumente o nasprotnem: 1. Odpovedovanje arhitekturni stroki pri projektiranju (14. in 54. člen) Sodelovanje arhitekta pri načrtovanju stavbe ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Zakon sicer na več mestih (14. člen, 39. člen) govori o sodelovanju vseh strok, a gre zgolj za moralne nagovore brez pravnega učinka. Pomemben pa je 54. člen, ki govori o pogojih pridobitve gradbenega dovoljenja – tam sodelovanja strok ni, zadostuje zgolj podpis vodje projektiranja, ki bo odslej lahko predstavnik katerekoli stroke, ne glede na vrsto objekta. Ker je večina arhitekturnih lastnosti stavbe (umestitev, gabariti, funkcionalna zasnova, tlorisi, podoba) določenih že z gradbenim dovoljenjem, za pridobitev gradbenega dovoljenja pa sodelovanje arhitekta ni več obvezno, nova ureditev pomeni predvsem to, da bodo odslej vsi inženirji pridobili licenco opravljanja strokovnega dela arhitektov, arhitekti pa bodo na ta način izključeni iz načrtovanja grajenega bivalnega okolja. S tem zakonom znanja in veščine arhitekturnega projektiranja postanejo nepotrebne, sodelovanje arhitekta pri načrtovanju stavb pa je možno relativno enostavno zaobiti.

Enakopravnost strok, o kateri govori predlagatelj zakona, je predvsem v enakopravnosti vseh strok, da prevzemajo in opravljajo delo arhitektov! 2. Pristojnost gradbenih inženirjev, da sami izdelajo vsebino načrtov arhitekture (16. člen pravilnika) Ob zakonu je predlagatelj objavil tudi osnutek Pravilnika o projektni dokumentaciji, ki neposredno omogoča, da se načrt arhitekture ne izdela, vsebina načrta arhitekture pa se prikaže kar v načrtu gradbenih konstrukcij (16. člen, 3. odstavek, 2. točka). S tem so gradbeni inženirji praktično dobili pristojnost izdelave načrtov arhitekture! Čeprav pravilo ne velja za vse vrste stavb, gre za edino takšno izjemo v pravilniku: načrtov nobene druge stroke ni možno opustiti, razen načrtov arhitekture. In nobena druga stroka ne more prevzemati vsebine drugih strok, razen gradbenih inženirjev, ki lahko izdelajo vsebino načrta arhitekture.

Nova ureditev je s tem neposredno uperjena proti arhitektom, v korist gradbenih inženirjev. Pričakujemo lahko, da se bo ta izjema razširila na vse vrste stavb. ZAPS je bila iz priprave osnutka pravilnika popolnoma izključena. Enakopravnosti strok ni. Arhitekti bodo lahko izključeni iz načrtovanja, vsebino načrtov arhitekture pa bodo lahko prevzeli gradbeni inženirji! 3. Berufsverbot vodenja gradenj za arhitekte (18. člen) Zakon ne dopušča pooblaščenim arhitektom sodelovanja pri izvajanju gradenj kot strokovni kader izvajalca (vodja gradnje). Prepoved je v zakon umeščena zelo prikrito: s sklicevanjem na ZAID v 18. členu. Pri ostalih udeležencih graditve (vodja projektiranja, vodja nadzora) tega sklicevanja na ZAID ni. Vodje gradenj bodo lahko vsi inženirji, razen arhitektov in krajinskih arhitektov. Arhitekt ne bo smel voditi gradnje hiše, ki jo je sam projektiral, bo pa lahko gradnjo te hiše vodil inženir požarne varnosti. Krajinski arhitekt pa ne bo smel voditi zasaditve parka, ki ga je sam narisal. Bo pa lahko zasaditev parka vodil inženir elektrotehnike. Glede tega smo unikum v Evropi. Evropska direktiva o priznavanju poklicnih kvalifikacij (2013/55/ EU) zahteva od arhitektov pridobivanje znanja, potrebnega za vodenje gradenj, temu sta se morali prilagoditi tudi obe fakulteti za arhitekturo pri nas, slovenski zakon pa arhitektom ta znanja prepoveduje uporabiti. Enakopravnosti strok ni. Arhitektom zakon prepoveduje opravljati funkcijo vodenja gradnje, ki je omogočena vsem ostalim inženirjem! 4. Monopol gradbenih inženirjev pri manjših rekonstrukcijah (7. člen) Zakon uvaja manjše rekonstrukcije, za katere ni potrebno pridobivanje gradbenega dovoljenja, predstavljajo pa lahko preboje nosilnih (tudi požarnih) sten, dodajanje stopnišč, dvigal in podobne posege. V veliki večini primerov bodo za manjše rekonstrukcije pristojni izključno gradbeni inženirji, tudi na račun ostalih inženirskih strok (npr. inženirjev požarne varnosti).

Enakopravnosti strok ni. Zakon pri manjših rekonstrukcijah izrazito privilegira gradbene inženirje, tudi na račun ostalih inženirskih strok. Arhitekti se ne borimo za privilegije. To smo v času nastajanja zakona dokazali tudi z več kompromisnimi predlogi, v katerih nismo zahtevali ekskluzivne vloge vodje projektiranja za stavbe, pač pa smo vlogo arhitekturne stroke ščitili na druge načine. Žal so vsi naši kompromisni predlogi bili zavrnjeni. Med drugim smo tudi predlagali, da se vloga vodje projektiranja preprosto ukine. Tujina te funkcije ne pozna, pa tudi pri nas je nepotrebna, a bo v predlagani ureditvi predstavljala ključen način za prevzemanje referenc in izključevanje arhitektov iz načrtovanja grajenega okolja. Tudi predlog za ukinitev vodje projektiranja je bil zavrnjen. Vse stroke morajo biti enakopravne, niso pa vse stroke enake – arhitektura je posebna v tem, da se njeno bistvo zgodi že na začetku načrtovanja, ob snovanju stavbe in njenem umeščanju v prostor. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja so določene ključne arhitekturne lastnosti stavbe, kot so umestitev, gabariti, funkcionalna zasnova in podoba. Zato ureditev, po kateri sodelovanje arhitekta ni več potrebno do pridobitve gradbenega dovoljenja, pomeni preprosto, da arhitekture več ni.

Pred dobrim letom dni (10.9.2020) ste poslanke in poslanci državnega zbora prejeli pismo Društva gradbenih inženirjev in tehnikov iz Maribora. V pismu smo arhitekti označeni za »nezaposljiv in odvečni kader v državi«. Z glasovanjem o GZ-1 glasujete o uresničevanju te napovedi. Škode ne bomo utrpeli zgolj arhitekti. Še veliko večjo škodo bosta utrpeli kvaliteta grajenega bivalnega okolja in blaginja ljudi, ki bi jim zakoni morali služiti.

S spoštovanjem,

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Predsednik Tomaž Krištof, univ.dipl.inž.arh.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.