Jadranka Rebernik že izvaja cenzuro

Se je nova metla na TV Slovenija, dolgo napovedovana in pričakovana, že vzpostavila?

Se je nova metla na TV Slovenija, dolgo napovedovana in pričakovana, že vzpostavila in začela delovati po nareku vladajočih s pomočjo svojih novinarskih in še bolj uredniških ekspozitur?

Na to kaže nedavni umik izjave Nataše Pirc Musar o problemu z vpogledom Ivana Simiča v osebne podatke davkoplačevalcev na FURS. Kasneje je nekdanja informacijska pooblaščenka in zdaj odvetnica javno obelodanila, da njene izjave ni bilo ne v Dnevniku in ne v Odmevih TV Slovenija, svoj zapis na socialnih omrežjih pa je zaključila zelo udarno: »V ponedeljek sem v TV Odmevi govorila o porazu vlade na Ustavnem sodišču, kar je očitno nekaterim šlo v nos. Torej, draga Jadranka Rebernik, boš povedala, kdo te je po tem mojem nastopu poklical in rekel, da naj me ne vidi več na RTVSLO?«

Dogajanje se ni povsem prebilo v ospredje zanimanja medijev, mimikrija okoli dogajanja na javni radioteleviziji pa je nekaj, k čemur intenzivno prispevajo kar sami novinarji. Kaj počne na svojem mestu vršilka dolžnosti odgovorne urednice, ki zaenkrat nima niti pozitivnega mnenja svojega kolektiva?

Novi časi za cenzuro

Pirc Musarjeva je o njej naravnost in neprizanesljivo zapisala, da »očitno jemlje Jadranka Rebernik svojo cenzorsko funkcijo resno.« Dogajanju, ki je predstavljalo poseg v avtorsko delo novinarja, je dala natančno ime – cenzura. Omenjeno dejanje ni bilo prvo te vrste v zadnjem času v domačih medijih, daleč najkonkretnejši je bil umik članka Janeza Markeša v Sobotni prilogi Dela, kjer so se odločili uničiti kar celotno že natisnjeno naklado in jo natisniti znova brez njega. Vendar se je slovenski novinarski mainstream z lažno solidarnostjo do odgovornih na Delu kasneje pretvarjal, kakor v tem primeru cenzure ni bilo – pravzaprav ni bilo ničesar. Žalosten klasičen zgled, kjer sam ceh pomaga graditi pekel, nad katerim se občasno pritožuje.

Rebernikovo je zmotila že priprava prispevka novinarja Nejca Furlana, v katerem bi se kritično obravnavalo očitno provladnega šefa Fursa Ivana Simiča zaradi njegove izjave v parlamentu, da najboljšega dohodninskega plačnika vsako leto prijazno pelje na kosilo. Kar bi lahko pomenilo, da je s tem morda kršil načelo davčne tajnosti. Po poročanju časopisa Večer se je dnevni urednik že pred oddajo moral zglasiti pri odgovorni urednici in se tudi zagovarjati, zakaj so se sploh odločili pripraviti prispevek o Simičevi izjavi. Na enak način se je po njenem navodilu spremenila tudi napoved prispevka. Cenzurni posegi sicer niso nekaj novega, pod isto odgovorno urednico so se dogajali že prej in tudi podpisanemu pod te vrstice.

Odziv kolektiva in vodstva RTV

Kolektiv informativnega programa je kasneje obsodil vsakršne poskuse omejevanja novinarske in uredniške avtonomije in spomnil, da je poseganje v novinarski prispevek brez soglasja avtorja v nasprotju z 29. členom kodeksa novinarjev, ki določa, da ne sme novinarju nihče brez njegovega strinjanja predelati prispevka. Ob tem so zapisali, da bodo zaposleni v informativnem programu branili visoke etične standarde novinarstva in da ne bodo »dopustili pritiskov na novinarsko delo«.

Pomembno bo spremljati, kako dolgo bo komunikator Kolektiva informativnega programa TV Slovenija Igor E. Bergant še zagovarjal stališče, da v njegovi hiši ne poteka noben poskus političnega vplivanja in ob svojevrstnem zatiskanju oči dogajanje pojasnjeval na neprepričljive »alternativne« načine. Pa tudi, do kdaj bo več kot 140 novinarjev zadovoljnih z njegovimi pogledi in jih bodo jemali za svoje. Dokler se od njih ne distancirajo, jih napačna diagnoza stanja očitno ne moti v zadostni meri.

Na vse očitke o cenzuri so se oglasili tudi iz službe za odnose z javnostmi RTVS – vodilni tam so se varno odločili za »anonimizacijo« komunikacije skozi svoj piar, zato so STA poslali svoje stališče, v katerem zgolj prazno zatrjujejo, da so novinarji in drugi ustvarjalci televizijskih in radijskih programov RTVS pri svojem delu neodvisni in avtonomni. Na očitke o tem, da niso, se potemtakem sploh ne trudijo ponuditi pojasnila ali razlage! S podobno prazno retorično gesto so še zatrdili, da »tudi v času v. d. odgovorne urednice Jadranke Rebernik« spoštujejo uredniško avtonomijo, ki predstavlja temelj delovanja neodvisne javne televizije. Propagandistično govorico, ki precej spominja na tisto pri stranki SDS, so zaključili z odkritim zagovorom posega urednice: »Odločitev o izbiri tem in vključitvi sogovornikov v posamezne oddaje in prispevke je tako kot v preteklosti tudi zdaj v rokah odgovornega urednika, novinarjev in urednikov. Pri svojem delu se opirajo na poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija. Naj pa poudarimo, da na RTV Slovenija ni prepovedanih tem in sogovornikov, na kar smo v preteklosti že večkrat opozorili ob očitkih, da katerega od gostov nismo ali smo povabili pred kamero. Tovrstni očitki lahko predstavljajo tudi nedopusten poskus vplivanja na uredniško politiko.«

Zaključek je sploh problematičen in značilno perverzen: s prstom želijo pokazati, da je problematičen tisti, ki opozarja na poskuse cenzure, tako da so že ugovori zoper cenzuro razglašeni za poskus vplivanja. Ponovno opazimo, da je na delu propagandistična retorika SDS, ki kot enega svojih zaščitnih znakov uporablja logiko zrcalnega pripisa – kar očitajo tebi, v enaki obliki vrneš naslovniku.

Imenovana brez pozitivnega mnenja uredništva

Dodatno kompromitacijo v ravnanju vršilke dolžnosti odgovorne urednice, ki je kompletirala navezo generalni direktor – direktor TVS – odgovorna urednica, k čemur se je priključila tudi očitno pravoverna varuhinja, predstavlja njeno imenovanje. Rebernikova, na kar je opozorilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, namreč ni bila imenovana s predhodnim mnenjem uredništva, ki ga nalaga Zakon o medijih v svojem 18. členu. Takšno mnenje je potrebno tudi v primeru opravljanja funkcije vršilca dolžnosti.

Zakon o RTV Slovenija v svojem 21. členu predvideva situacijo, ko je kandidat za odgovornega urednika s strani kolektiva zavrnjen. Če ni prejel pozitivnega mnenja, za kar se šteje, če zanj glasuje večina zastopnikov uredniško-producentskih enot, lahko večina predlaga svojega kandidata, ki ima pozitivno mnenje, o čemer obvestijo programski svet in kar predvideva tudi 63. člen Statuta RTV Slovenija.

Jadranka Rebernik zato zaenkrat nezakonito zaseda svoj položaj, česar se prav posebej v množičnih medijih ne problematizira. Ironično pa taista urednica že na začetku uporablja metode, s katerimi posega v avtorsko delo svojih novinarjev brez njihovega soglasja. Zato bi od kolektiva pričakovali, da zelo jasno artikulira svojo držo ne samo glede pritiskov in cenzure, ampak tudi glede njenega statusa – končno je njihova šefica in bodo najbolj trpeli njene odločitve. Hitro se utegne zgoditi, da bo vodstvo našlo trajne načine, kako izigravati zakonodajo, ne da bi njeno imenovanje pripeljalo do programskega sveta, kjer bo pozitivno mnenje sodelavcev morala imeti. Zaenkrat ni videti, da bi jo večina podpirala.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**