Zala Kramperšek

17. 12. 2021  |  Mladina 50  |  Družba

»Dovolj je krvavih mejnih prehodov«

Sprenevedanje ob smrti deklice

Reševanje družine, ki pa je bilo za deklico žal prepozno

Reševanje družine, ki pa je bilo za deklico žal prepozno
© PU Koper

V četrtek, 9. decembra, se je v reki Dragonji utopila desetletna turška deklica, ki je kot veliko drugih z družino želela prečkati našo mejo. Njeno 47-letno mater so policisti iz vode rešili že v četrtek zvečer, tik za tem, ko je desetletna hči padla z njenih ramen, reka pa jo je odnesla po strugi navzdol. Dva dni kasneje so jo ob 12.35 približno dva metra pod vodo po potrditvah Policijske uprave Koper našli potapljači. Deklica naj bi bila gluhonema, zaradi česar nase ob nesreči ni mogla opozoriti. Iz Turčije so z njima pripotovali še trije otroci, dvema od teh se je uspelo uspešno prebiti na slovensko stran Dragonje, tretji je še čakal na hrvaški strani. Po rešitvi so mater odpeljali v puljsko bolnišnico, otroke pa po hitrem postopku nazaj na hrvaško stran meje.

Deklica je tako že drugi begunec, ki je v manj kot dveh tednih umrl v Sloveniji.

Čeprav je prav pot čez Sredozemsko morje za begunce najnevarnejša, se njihova življenjska ogroženost ne konča niti, ko dosežejo Evropo. Največ jih umre ravno na poti, ki pelje skozi Slovenijo. V zadnjih sedmih letih je na celini umrlo ali je pogrešanih 752 ljudi, ki so prišli po različnih begunskih poteh. Na slovenski strani meje pa je v zadnjih štirih letih umrlo vsaj 28 ljudi, najmanj 18 zaradi utopitve. Razlog za rastoče število umrlih je nedvomno povezan s samodejnim vračanjem, ki ljudi prisili v prestopanje meje na najnevarnejših točkah, prav tako jim onemogoči vložitev prošnje za azil. Da jih pot še bolj razčloveči, imamo danes na slovenski meji postavljenih skoraj 200 kilometrov »tehničnih ovir«, ki jih sestavljajo panelne ograje in rezilna žica. Stale so nas 23 milijonov evrov.

Žalostni dogodek ni ostal brez komentarjev. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič je povedal, da sočustvuje z vsemi vpletenimi v upanju, da bodo deklico kljub vsemu našli živo. Pohvalil je slovenske policiste, ki so »požrtvovalno tvegali svoja življenja, da bi pomagali gospe in otrokom«. No, požrtvovalnost turške matere in njenih večinoma mladoletnih otrok se mu ni zdela pohvale vredna. Prav nasprotno, dodal je, da gre v tem primeru za neodgovornost matere, ki se je v danih okoliščinah spuščala v vodo z otroki, saj »imamo zakonite mejne prehode, in če bi ljudje hodili prek njih, zagotovo ne bi prihajalo do tragedij«.

Slepo igro iskanja krivca sta igrala tudi predsednik Borut Pahor in varuh človekovih pravic Peter Svetina. Prvi je poudaril, da je primer treba »preiskati in ugotoviti, ali je bilo storjeno kaj narobe in kdo je za to odgovoren«, drugi pa je izrazil pričakovanje, da bo to uredila Evropska unija oziroma evropska komisija, saj gre za širše evropsko vprašanje.

Humanitarna organizacija Infokolpa, ki se ukvarja s spremljanjem ilegalnih migracij, je bila v izjavi upravičeno bolj ostra. »Varen prehod po balkanski migrantski poti mora biti nujno zagotovljen, brezpogojno in takoj. Smrt deklice in mnogih drugih ni nesreča, saj gre za preprečljive smrti. Za te nesreče so krivi lokalni, državni in evropski politiki in institucije, zato zanje zahtevamo njihovo odgovornost! Zahtevamo spoštovanje človeških življenj, dovolj je krvavih mejnih prehodov!«

Imamo resno težavo, ki zgolj z zmajevanjem z glavo ne bo izginila. Že dolgo ne gre več le za politično vprašanje ureditev migracij, gre za ljudi, njihovo življenje. Ne zgražajmo se nad novicami iz tujine, iz gozdov, polnih premraženih in obupanih ljudi, imamo jih tudi pred svojim pragom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.