Kajuh in partizanski sin Simoniti

Spoštovani,

pred nekaj dnevi je vlada ob okrogli (zelo) – 330. obletnici rojstva znanega italijanskega violinista in skladatelja Guiseppeja Tartinija, ki se je rodil in odraščal v Piranu, razglasila leto 2022 za Tartinijevo leto. Tartini je za Hugom Wolfom in Josipom Ipavcem že tretji glasbeni ustvarjalec, za katerega je država v zadnjih treh letih razglasila njegovo leto. To seveda samo po sebi ni sporno, a dobro je vedeti, da tudi kakšen (še bolj) slovenski ustvarjalec ali ustvarjalka, ki je med ljudmi (mnogo bolj) znan in priljubljen, v letu 2022 praznuje (še bolj) okroglo obletnico rojstva. Naprimer Kajuh. Nikakor ne gre za merjenje nemerljivega: razumljivo je, da Tartinija in Kajuha ni mogoče primerjati in arbitrirati, kdo od njiju si bolj zasluži imeti svoje leto. Oba si ga zaslužita, vendar Kajuh nič manj kot Tartini! Razglasitev leta po ustvarjalcu sicer ne pomeni neke posebne finančne podpore organizatorjem dogodkov, pomeni pa priznanje njegovega pomena in pomoč države pri promociji ustvarjalca in dogodkov v zvezi z obletnico, da ne ostane vse skupaj zgolj v lokalnih okvirih.

Prihodnje leto, 13. decembra, bi torej svoj stoti rojstni dan praznoval pesnik Karel Destovnik Kajuh - če ne bi pri enaindvajsetih letih svojega patriotizma dokazal s smrtjo. Občina Šoštanj se je že v letu 2020 odločila posvetiti leto 2022 svojemu velikemu rojaku. In logično, že sredi novembra 2020 poslala pobudo na Ministrstvo za kulturo RS, da leto 2022 razglasi za Kajuhovo leto. V pobudi so med drugim zapisali, da gre za pesnika, ki je preko socialne poezije prerasel v najimenitnejšega predstavnika slovenske partizanske lirike in pesmi upora in da ne gre zgolj za slovenski, ampak evropski zgled pesnika v široki zavezniški zmagovalni fronti, ki se je uprla fašizmu. No, na to pobudo je minister Simoniti na začetku letošnjega leta povabil predstavnike občine Šoštanj na srečanje, ki pa ni obrodilo nikakršnih sadov. Minister je bil sicer prijazen, a jasno je dal vedeti, da bi razglasitev Kajuhovega leta pomenila inflacijo razglasitev let ustvarjalcev (?), da pa le naj občina pridno spremlja redne razpise ministrstva in naj se prijavlja s projekti. Ali je bilo že takrat v igri Tartinijevo ime minister ni omenil (mimogrede: leto 2021 je vlada razglasila za leto Josipa Jurčiča in leto Josipa Ipavca!). No, ko je kasneje občina Šoštanj želela od ministra še pisno stališče glede razglasitve, se ni zgodilo nič. Nobenega odgovora do danes.

Pravzaprav gre za dokaj absurdno situacijo, ki vendarle tudi ministra spravlja v zadrego. Občina Šoštanj je že lep čas pod oblastjo SDS, a vendar spoštuje NOB, župan je član stranke SDS, a je partizanski sin. In partizanski sin je tudi minister Simoniti, njegov oče je napisal prvo partizansko opero, napisal je glasbo za popularne Kajuhove pesmi. Tudi sicer ministra v službi obkrožajo partizanski otroci in vnuki. Torej bi se morala šoštanjska računica iziti. Pa se ni. Zakaj? Možnosti sta vsaj dve. Ali je minister, kljub temu da bi bil načeloma naklonjen pobudi, presodil, da s predlogom na skrajno revanšistični vladi ne bi uspel in pač ni tvegal srda svojega šefa. Ali pa je minister (tako kot velik del vladajočih) v svojem odporu do rdečega tako slep, da je pripravljen spregledati zgodovinska dejstva (mar ni zgodovinar?), zatajiti svoje poreklo, na katerega bi sicer lahko bil ponosen, ter kot minister vseh državljanov vladi noče niti predlagati razglasitve Kajuhovega leta.

V končni konsekvenci pač gre (predvsem) za to, ali prepoznamo in priznamo upor proti absolutnemu zlu in genocidnemu barbarstvu kot nujno civilizacijsko in prelomno kulturno dejanje, ki samo sebe utemeljuje in pojasnjuje. In mu je tuja pritlehna relativizacija in politična instrumentalizacija za oblastne potrebe. Tako kot mu je tuja absurdna trditev, da bi postavljanje Kajuha ob bok Tartiniju pomenilo inflacijo razglasitev v letu ustvarjalcev?!

Pravzaprav je bilo že v izhodišču naivno pričakovati, da bo aktualna vlada leto 2022 razglasila za Kajuhovo. Te širine seveda ne zmore. Škoda. Ali pa morda gre le za strah, da bi z razglasitvijo Kajuhovega leta na ulice prišlo še več kajuhov. A Kajuhovo leto se bo vendarle zgodilo. Tako ali drugače.

Morda bi občina Šoštanj po zavrnitvi ministrstva za kulturo za častno pokroviteljstvo nad svojim »Kajuhovim letom« lahko za častno pokroviteljstvo prosila predsednika države. Načeloma da, seveda, a ne na aktualnega. B. Pahor je namreč v zadnjem desetletju že prevečkrat in predobro dokazal, da si ne zasluži biti častni pokrovitelj leta, ki bi nosilo naslov po pesniku upora Karla Destovnika Kajuha. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.