Na STA vznemirjeni zaradi posegov vlade v nastajanje novic

Uroš Urbanija tudi na STA, ne le na RTV Slovenija, pošilja mnenja, kakšne vesti naj bi bile primerne 

Uroš Urbanija

Uroš Urbanija
© Borut Krajnc

Dnevnik je v sredo, članek podpisuje Uroš Škerl Kramberger, opisal dogajanje na Slovenski tiskovni agenciji: Janševa vlada jo je skoraj celo leto finančno izčrpavala, da bi si jo podredila, po odhodu direktorja Bojana Veselinoviča pa našla nekaj volje in denarja, da končno poravna svoje obveznosti. V času, ko se je Računsko sodišče lotilo izvedbe revizije, in sicer na vladi, vladnem uradu za komuniciranje (Ukomu) in STA obenem, da bi preučilo smotrnost poslovanja, s tem pa tudi, ali vlada zagotavlja pogoje za učinkovito opravljanje javne službe glede informiranja o dogodkih v državi in po svetu, so na strani Ukoma v pogajanja vključili Romano Logar, sicer dolgoletno direktorico SDK in tesno zaveznico Janeza Janše. Zdi se, da želi STA pod direktorovanjem Igorja Kadunca izboljšati odnose z Ukomom, da bi s tem iztržila podpis nove letne pogodbe zase.

Je takšna drža ustrezna? Časnik Dnevnik poroča tudi o poskusih vpletanja Ukoma v uredniško in novinarsko delo agencije, kar smo nedavno videli tudi na primeru javne radiotelevizije: »Naknadno sta se vlada in Ukom spuščala tudi v vprašanja o ustreznosti vesti, njihovi dolžini, v podajanje radijskih novic, objavljanje fotografij in podobno. Tovrstne posege vlade v delovanje agencije je novinarski ceh obsodil kot poseganje v novinarsko avtonomijo in svobodo govora ter posreden poskus podrejanja agencije politiki. Po naših informacijah direktor Ukoma Uroš Urbanija tudi na STA, ne le na RTV Slovenija, pošilja mnenja, kakšne vesti naj bi bile primerne in kakšne ne. Na STA so zaradi tega vznemirjeni, a trenutno še upajo, da bo s pogajanji mogoče doseči vsaj takšno pogodbo z Ukomom, kot jo imajo trenutno sklenjeno za november in december.«

Nedavno sem že zapisal, da mesečne analize vladnega piarja s sugestijami po izboljšavah predstavljajo enega najbolj brutalnih primerov političnega posega v delovanje javnega servisa in dejansko celo presegajo podreditev, ki jo je ob vseh drugih medijih RTV Slovenija doživela v prvem Janševem mandatu. Enako nenavadno je, da množični mediji proti temu intenzivneje ne protestirajo. Če drži opisano, se praksa ponavlja tudi v odnosu do STA: ali tamkajšnje vodstvo in zaposleni taktično molčijo, da bi znova ne ostali brez denarja, je z vidika nedopustnosti posega v avtonomijo tega servisa nepomembno.

Spomnimo na situacijo, ko je nekdanja Janševa državna sekretarka Andrijana Starina Kosem za New York Times leta 2008 razkrila ambicije tedanjega predsednika vlade po urednikovanju domačih medijev: »Gospa Kosem je dejala, da je pomagala pri sklenitvi sporazuma, ker je bila prepričana, da bo 49-letni gospod Janša kot nekdanji disident še vedno uporabljal svoj vpliv predvsem za širjenje svobode medijev.

Namesto tega naj bi po njenih besedah vsako jutro poslal kopico besedilnih sporočil na mobilni telefon in na ta način grajal urednike časopisov zaradi naslovov, kritičnih do vlade, kar pa je njegov urad zanikal.«

Glede na prvi Janšev mandat, ko so v oklep vladajoče politike padli STA, RTV Slovenija, Delo, Večer, Slovenske novice in Primorske novice, smo se v letu 2021 približali praksi bolj sistematičnega nadzora nad našima največjima medijema in hkrati servisoma. Morda Janša res več ne kliče urednikov po telefonu, toda RTV Slovenija in STA sta zdaj pozvana k ubogljivosti kar glede na izraženo nejevoljo oblasti na tviterju in drugod. Tudi glede na pogoje državnega financiranja morata biti krotka, saj bosta sicer obsojena na nemilost vlade. Enak modus operandi pa se je v odnosu do obeh servisov podvojil, pri čemer je izvedba predana v roke Urošu Urbaniji, metoda pa že videna: perfidni pritiski in neposredno vpletanje v novinarsko delo. Tokrat je sicer oblikovana v taktiko »korenčka in palice«: če boste sledili našim zahtevam in pisali po naših željah, denar za vaše preživetje bo, sicer pa ne. Kmalu bomo konkretneje videli, v kakšni meri je novinarska in uredniška apatija tista, ki soustvarja nedopustne razmere medijske odvisnosti od politike – preprosto bo potrebno analizirati strukturo in vsebino objavljenih novic v luči njihovega morebitnega prikrajanja oblastnikom.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.