STA

 |  Družba

»Novinarji se s političnimi pritiski srečujemo bolj kot kadarkoli prej«

Poleg blatenja in nadlegovanja so priljubljeno orodje postale tudi t. i. SLAPP tožbe

Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije

Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije
© Marko Pigac

V zadnjem času se novinarji soočajo z vedno večjimi pritiski na svoje delo. Poleg blatenja in nadlegovanja so priljubljeno orodje postale tudi t. i. SLAPP tožbe, s katerimi želijo tožniki pogosto izčrpati novinarje in medije, tako finančno kot časovno, s tem pa je oteženo njihovo delo.

"Novinarji se s političnimi pritiski srečujemo bolj kot kadarkoli prej," je v pogovoru za STA opozorila predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.

V društvu so opazili porast spletnega nadlegovanja, sovražne komunikacije, blatenja, žaljenja, groženj in obtoževanj. Ne gre le za napade na delo novinarjev, ampak tudi za spodkopavanje kredibilnosti na osebni ravni. Pri društvu so zato vzpostavili posebno platformo, kjer zbirajo prijave napadov na novinarje. Doslej so jih zbrali okoli 30.

Dodatno nevarnost predstavljajo strateške tožbe. "Gre za serijske tožbe, katerih namen je utišanje in nadlegovanje kritikov, kar je za medije izčrpavajoče, časovno in finančno," je povedala Petra Lesjak Tušek.

Po mnenju odvetnice Jasne Zakonjšek je cilj tovrstnih tožb tudi opozorilo drugim, da torej tudi drugi novinarji ali medijske hiše zaradi morebitnih groženj s tožbami premislijo, ali bi se lotili občutljive teme. "Gre za zlorabo pravnih sredstev in načenjanje pravne države," je prepričana.

Zakonjšek ob tem dodaja, da pri poskusih utišanja medijev ne gre le za tožbe, ampak se običajno na novinarje in medijske hiše spravijo tudi z različnimi inšpekcijami.

V društvu so opazili porast spletnega nadlegovanja, sovražne komunikacije, blatenja, žaljenja, groženj in obtoževanj. Ne gre le za napade na delo novinarjev, ampak tudi za spodkopavanje kredibilnosti na osebni ravni. Pri društvu so zato vzpostavili posebno platformo, kjer zbirajo prijave napadov na novinarje. Doslej so jih zbrali okoli 30.

SLAPP tožbe sicer niso nov pojav, to se je pojavljalo že prej, sedaj pa so dobile ime. Prav tako tarče tovrstnih tožb niso le novinarji, ampak so uperjene tudi zoper nevladnike, aktiviste, akademike in druge, ki se kritično izražajo.

Tak je bil med drugimi primer lokalnega politika, ki je tožil študenta, ker je na družbenem omrežju izrazil kritiko. Tovrstna dejanja pa opogumljajo tudi druge, da se s svojimi nasprotniki soočijo po pravni poti. "Pri tem pa je značilno nesorazmerje moči med tožečo in toženo stranko," je glede strateških tožb pojasnila Jasna Zakonjšek.

Več držav že ima zakonodajo, ki preprečuje tovrstno zlorabo pravnih sredstev, med njimi Kanada. Podobno pa pravila sedaj pripravlja tudi Evropska komisija.

Ge za občutljivo področje, saj se nikomur ne sme odvzeti pravice do pritožbe in sojenja, poudarjata sogovornici. Vzpostaviti bi bilo treba neka podrobna merila, po katerih bi se lahko že ob pregledu tožbe ugotovili, ali gre za SLAPP tožbo. Ena od rešitev je tudi, da bi se pospešilo sodne postopke za takšne primere, je dodala.

Trenutno pa se je možno proti tovrstnim praksam boriti z izobraževanjem in ozaveščanjem. Pomembno je, da ljudje vedo, kdaj so žrtev nekih protipravnih napadov in da se jim pri tem nudi podpora. Enako je treba izobraziti pravnike, odvetnike in sodnike, je prepričana Zakonjšek. Pri tem je opozorila na spletno stran Index on Censorship, kjer lahko osebe preverijo, ali so žrtve SLAPP tožbe.

Do uveljavitve zakonodaje pa obe poudarjata pomen podpore javnosti. "Ne glede na občutek, da prevladuje populističen in nastrojen diskurz, je še vedno velik del kritične javnosti, ki teh praks ne odobrava," je povedala Petra Lesjak Tušek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.